1920 Beograd – Bankovec za jurja
To je tisti bankovec, zaradi katerega še dandanes rečemo tisočaku jurij ali jur – jur je v pogovornem jeziku tisoč česarkoli – dinarjev, mark, tolarjev, evrov … Je eden izmed bankovcev, ki so veljali v Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev, trajajoči od 1. decembra 1918 do 3. oktobra 1929, vendar je bil v obtoku še do leta 1932.
Leta 1920 ga je prvič izdala Narodna banka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, med ljudi pa je prišel 11. aprila 1923. Oblikovala sta ga slikar in kipar Gustave Fraipont ter graver Emile Dalache, natisnili pa so ga v Franciji. Njegova vrednost je pomenila zgornjo mejo mesečne plače. (Uradnik na žagi Pri Špetnaku v Markovcu je pred vojno imel plačo okoli 700 dinarjev, delavec pa od 250 do 400 dinarjev). Je eden najlepših in med zbiratelji najbolj zaželenih bankovcev iz obdobja med obema vojnama, ki pa je bil deležen tudi večkratnega ponarejanja.
Najbolj prepoznaven motiv je na sprednji strani sveti Jurij na konju, krščanski svetnik, ki je premagal zlega zmaja in je pri Slovanih nadomestil boga Jarila, “zadolženega” za rast in obnovo zemlje …
Na drugi strani bankovca je v sredini upodobljen srbski kmet, ki orje z voloma, ob straneh pa so štiri mesta: Ljubljana, Zagreb, Beograd in Sarajevo.
Bankovec za 1000 dinarjev z datumom 30. november 1920 ima v vodnem tisku portret kralja Petra I. Karađorđevića v profilu.
Sam bankovec, ki je lep na pogled in v veselje zbiralcem, za Stare slike ne bi bil posebno zanimiv, če se ga ne bi držala zgodba … Denar od vsega začetka predstavlja vrednost predmetov ali dela in poenostavlja njihovo menjavo in trgovanje, zato neprestano kroži med ljudmi. Tako je ta bankovec pripotoval iz rok v roke do Grahovega, kjer je bila že med obema vojnama znana gostilna. Ne ve se, kako ga je gospodar zaslužil, ga morda podedoval, ali pa shranil kot zanimivost šele potem, ko je že stopil iz veljave oziroma obtoka.
Gostilničarjeva žena, ki so ji pozneje kot stari mami rekli kar Oma, je okoli leta 1990 svojima vnukoma Matjažu in Ani dala staro denarnico, ki jo je hranila po moževi smrti, da bi se z njo igrala trgovino ali kaj takega. Ne vemo, ali je opazila, da jima je dala tudi bankovec, resda že davno neuporaben in brez vrednosti, ker se je bil z novo državo zamenjal tudi denar in prav kmalu za tem še enkrat … Pač pa je striček takrat videl, s čim se igrata nečaka in zdelo se mu je škoda, da bi se stari bankovec uničil. Tako so se sporazumeli, da ga bo shranil, ker je tako lep. Res ga je spravil na varno mesto, a ga ni bilo več tam, ko se je spet spomnil nanj. Tako je obveljal za izgubljenega in ostal izgubljen več desetletij. Kakor se rado zgodi, je izgubljeno reč našel nekdo drug in denar – da se izguba ne bi ponovila – shranil na novo, bolj priročno mesto. Tokrat je bila v vlogi najditelja Rajkova mama, ki je zanimivi bankovec spravila med svoje praznične rute, kjer je bil nedavno ponovno najden …
Viri:
- Wikipedija
- Rajko Martinčič, Stari trg, avgust 2026, ustno
Kraj: Beograd
Datum: 1920
Avtor: fotografija Miloš Toni
Zbirka: Rajko Martinčič
Skenirano: 5. 8. 2026
Oblika: bankovec
Stare slike 