1935 Begunje – Begunje z Javorniki na obzorju
Begunje, zadaj Javorniki … Sliko je nekoč pred vojno, recimo okoli leta 1935, napravil Peter Naglič.
Od kod je fotografiral? Nekje na visokem je stal, a ne vem ali bi bila to lahko Špička, Cmarovnik ali kar Slivnica. Pač pa se mi zdi na spodnjem izrezu ena od hiš v sredini spodaj podobna tisti, v kateri je odraščala moja sošolka. Kdo ve, ali je bila hiša kakih trideset let preden sem jo videla jaz, res taka? Kako neporaščeno je še vse, kako so lepo pisane njive – čisto drugačen svet.
1972 Cerknica – Slatko od kljukve
Na svojem fotoblogu je Miloš napisal: »Ne spomnim se, še v študentskih letih sem kupil nekaj kozarcev, na katerih je pisalo Slatko od kljukve. Drugačni časi so bili. Trgovine so imele drugačno izbiro, kot jo imajo danes. Želeli smo si stvari, ki se v trgovinah niso dobile. Če pa so jih slučajno dobili, jih je bilo potrebno kupiti toliko, da so zdržale nekaj časa. Tako sem si nabavil zalogo marmelade iz brusnic. Od takrat je že toliko časa, da sem pozabil, kdaj, kjer in koliko kozarcev sem kupil. Bila je uvožena iz CCCP in čisto poceni.
Brusnična marmelada mi je še danes najbolj všeč, tudi če jo lahko kupim, kolikor hočem. Ampak jesti je pa ne smem prav veliko.
Boža pospravlja po hiši, prišla je tudi do tistih omaric, ki jih ne odpremo prav pogosto. Izgleda, da smo vanjo zložili stvari še ob selitvi. Kot rezultat čiščenja mi je na mizo prinesla tudi ta kozarec. Saj marmelada ni pokvarjena, ni pa več užitna. Pred mnogimi leti smo odprli podoben kozarec in ugotovili, da je kislina čisto razpadla. Marmelada, ki je samo sladka in čisto brez kisline, pa ni užitna.
Ja, na zadnji strani je nalepka, ki veliko pove. Je iz tistih časov, ko roka trajanja še niso iznašli. Živila so bila uporabna toliko časa, dokler se niso pokvarila ali pa smo jih prej pojedli. No, »septembar 1972« je že skoraj pol stoletja daleč. To je pa tudi za marmelado preveč.«
Podoba pesnika je delo slikarja Ivana Vavpotiča (1877-1943), natisnjena kasneje kot razglednica. Čas nastanka slike mi ni znan, približno sem ga postavil v leto 1896, ko je bilo pesniku 20 let, umrl je tri leta kasneje v starosti 23 let. Mogoče pa je tudi, da je slikar upodobil pesnika kasneje.
“Slika je skoraj zagotovo iz Selščka. Verjetno bi lahko izvedeli celo, katera njiva. Hrib zadaj je Medvednica, vzhodno od Slivnice”, mi je napisal urednik … Jaz pa: “Škoda, da ni Špička,” ker imam namreč nekaj napisanega o Špički – o Medvednici pa nič, še slišala nisem zanjo …
Na prelepi sliki Petra Nagliča iz časa nekje pred drugo svetovno vojno, recimo okoli leta 1935, skupina ljudi žanje oves … sem mislila.
1950 Javorniki – Prevoz lesa s kamionom Tatra 111
Leon Melink sodi, da gre za češki kamion TATRA 111, vojaško vozilo s pogonom na vseh šest koles (3 osi), na katerega so delavci naložili les, ki kot izgleda ni prav kvaliteten in so na kamionu poleg hlodov tudi vrhači. Slika je bila posneta nekje v Javornikih leta 1950.
1930 Ljubljana – Grob Ivana Urbarja
Na sliki je grob Ivana Urbarja na ljubljanskih Žalah. Ivan se je rodil 20. januarja 1890 v Vodmatu v Ljubljani. Umrl je 8. maja 1930 na Rakeku. Pokopan je na ljubljanskih Žalah. O njem vemo zelo malo. Leta 1921 je na Rakeku odprl pekarno, ki jo je po njegovi smrti prevzela žena Hedvika. Dejaven je bil tudi pri gasilcih. Bil je dedek Bogdana Urbarja mlajšega. On bi vedel o njem kaj povedati. Žal se je njegova pot prehitro končala.
Cerknica 1973/74 – 7. a razred
V šolskem letu 1973/74 se je 32 učencev 7.a razreda slikalo pred svojo šolo v Cerknici v družbi razrednika Franca Petriča. Dal je prednost svojim učencem, saj je čisto zadaj skoraj neopazen. V razredu sta bila dva Romana Korošec, oba doma iz Cerknice. Kot je razvidno med znamenitimi podpisi na zadnji strani slike, sta imela ob imenu in priimku še po eno dodatno črko. Roman Korošec “S” in Roman Korošec “T”. To je bila začetnica očetovega imena, S-Staneta in T-Toneta. Tako so ju vodili v redovalnici in tako sta se tudi podpisala. Zanimivo. Tudi sama sem imela soimenjakinjo v srednji šoli. Ker nisva bili obe iz Cerknice, sva dobili dodatek prva in druga kar po abecedi. Prva Cerknica in druga Hiteno. Ko so profesorji vpisovali oceno kontrolke, so vedno preverjali, kateri kaj zapisati. Le pri enkah ni bilo težav in je bilo vse kristalno jasno.
1957 Cerknica – Prvo sveto obhajilo
V Cerknici je bilo leta 1957 pri prvem svetem obhajilu 43 otrok. Po končanem obredu so se slikali pred cvetočimi grmi bezga med cerkvijo in Turšičevo hišo v taboru, kjer je danes turistično informativni center. S prvoobhajanci sta slikana tudi župnik Jakob Turšič in kaplan Janko Špec.
1960 Jahorina – Pred smučarskim domom
Ivan Ileršič v smučarski opremi tedanjega časa stoji pred smučarsko-planinskim domom Partizanski dom na Jahorini, Bosna in Hercegovina. Na dan JLA, 22. decembra 1959, je bil odprt. Posloval je skozi vse leto. Imel je 120 ležišč. V prvem nadstropju so bili društveni prostori. Stal je neposredno v bližini vzpenjače. Zaradi svojega položaja in obsežnega gozda je zaščiten pred vetrom. Sem so hodili na smučanje dijaki Letalske šole maršal Tito iz Mostarja.
1935 Vrhnika – Zvonovi in Kukavica
Zadnjič smo se ob prispevku 1935 Selšček – Na parah med rožami precej razgovorili o obsmrtnih navadah v drugi polovici 20. stoletja v Loški dolini in okolici ter obdelali marsikaj – preskočili pa smo zvonjenje ob smrti pri cerkvenem, to je krščanskem pogrebu. Naj bo ta stara slika Vrhnike s cerkvijo sv. Frančiška Ksaverija podlaga, da pomanjkljivost po najboljših močeh odpravimo, še prej pa beseda o sliki: podobno iz predvojnega obdobja smo že objavili. Tudi to je napravil Alojz Tomec, ki je tokrat postavil v središče vaško cerkev, ujel pa je tudi še neporaščeno Racno goro in spredaj košček struge Obrha.
Stare slike 