1933 Beograd – Panorama z letališča Zemun
Do tu, »kjer Donava bistra pridruži se Savi« je segel glas o lepoti prevzetne Urške. Kaj je bilo potem vemo.
1965 Cerknica – Za zdravstvenim domom
V prostorih današnje knjižnice v Cerknici je bil nekoč stari cerkniški zdravstveni dom. V njem so bile splošne in otroška ordinacija, zobozdravstvene ambulante, laboratorij, pisarne in tudi lekarna. Za zdravstvenim domov so bile garaže in delavnica za reševalna vozila. Reševalec je bil največkrat tudi mehanik svojemu službenemu vozilu. Reševalec je bil najprej samo šofer brez izpita iz prve pomoči. Šele kasneje so morali vsi opraviti ta izpit in so resnično postali reševalci.
Slika otročiča v vozičku je iz zapuščine fotografa Franca Trudna. Verjetno je nastala v začetku njegove kariere, o čemer oko izkušenega fotografa sklepa po kričeče vzorčasti koperti v ozadju, ki prevpije osnovni motiv fotografije otroka v nenavadnem vozičku z železnim ogrodjem ali takim iz struženih lesenih palic. Pogled od blizu pokaže, da dete sedi na imenitni okrasni blazinici, izvezeni v tehniki rišelje – vsaj jaz tako vidim.
Pozneje je Truden imel pri fotografiranju za ozadje diskretno poslikano prenosno platno, po vojni, ko je v požgani hiši izgubil tudi velik del opreme, pa je fotografirance največkrat postavil pred grobo ometani in pobeljeni zid Mavkove hiše. Ko so se preselili v novo hišo, je slike največkrat posnel tam blizu v z grmovjem obraščeni dolinki onkraj ceste ali pri češnji na rebri …
Iga vas 1976/77 – 2. razred
Bilo je junija leta 1978. Večina slik z učenci v OŠ Iga vas ima za ozadje veličastno šolsko stavbo zgrajeno še v času Avstro – Ogrske. Ta slika pa je nastala za stavbo v objemu stoletnih jablan, ki so vsako leto bogato obrodile. Danes je na tem mestu parkirišče. Za njimi se v daljavi ponosno dviga Racna gora. Otroci in učiteljica so polni mladostne energije in razposajenosti.
1970 Topol pri Begunjah – Dojenček v koreti
Fotografija je bila posneta poleti leta 1970 nekje v vasi Topol. V kareti, kot pri nas pravimo kmečkemu vozilu, leži Lojzi Tomšič. Z leve proti desni stojijo:
- Silvo Tomšič,
- Slavko Petrič,
- Franci Matičič (Fonzi),
- Irena Matičič, ki drži Vinkota Tomšiča,
- Lila Matičič,
- Hermina Petrič in
- Janja Kranjec.
1951 Kozarišče – Ob košnji
Odkar v vasi ni več domačih živali, kot so bili konji, voli ali krave, so se nekdanji kozarski kmečki običaji iz mojih otroških let kar izgubili. Res, to je že kar dolgo let nazaj. Tukaj opisujem en tak običaj, kako smo spravljali seno.
Ta fotografija je iz leta 1951, ko smo kosili pod gradom. Prvi kosec je naš ata, Ludvik Truden, Lužarjev iz Nadleska. Tista ki drži grablje je pa Gregorjeva Rezka.
Cerknica 1974/75 – 4. b razred
Razredničarka Milka Manfreda in njen 4. b razred, slikan pred vhodom v osnovno šolo Cerknica, v šolskem letu 1974/75. Z njimi je slikan tudi njen sinček Aleš, ki je bil večkrat pri njih tudi med poukom. Razred je povezovalo pristno prijateljstvo. Nikoli ni bilo čutiti razlik med kmečkimi in meščanskimi otroci.
Kar osem učencev je prihajalo iz Dolenje vasi. Družilo jih je prijateljstvo in tudi navihanost. Med njimi je bila ena zelo pridna učenka, kateri so vsi ostali sošolci radi ponagajali. Sploh jim je padla v oči njena lepa, kvačkana baretka, ki je kar vabila razposajene roke. Bila je tako pripravna za igro. Tako lepo je letela po zraku, kot frizbi. Deklica je bila potrpežljiva, še bolj pa iznajdljiva. Pa je na praznovanje svojega rojstnega dne povabila tudi vse svoje navihane sošolce. In lej ga zlomka, uspelo ji je. Od takrat naprej ji niso več nagajali, ampak so postali resnični prijatelji.
1935 Ljubljana – Kardinal Hlond v Sloveniji
Drugi evharistični kongres za Jugoslavijo je potekal v Ljubljani od 28. do 30. junija 1935. Takrat je Slovenijo obiskal tudi kardinal Hlond. Poleg njega je ban dr. Dinko Puc, rojen 6. avgusta 1879, umrl 3. februarja 1945.
1904 Avio – Izlet na grad
Razglednica je italijanska. Slika je bila posneta pod gradom Castello di Avio. Bom kasneje razložila, po čem to sklepam.
1918 Planina – Windischgrätzov logar
Fotografija prijave zastopnika kneza Windischgrätza sodišču 26. novembra 1918, da kmetje samovoljno sekajo v veleposestniških gozdovih, je iz knjige Zbornik fotografij iz delavskega gibanja in dejavnosti Komunistične partije na Slovenskem 1867 – 1941. Windischgrätzov logar Karel Senčur je pri nedovoljeni sečnji zalotil dva kmeta. V skladu s pravili, ki mu jih je nalagala služba, je svoje delo vestno opravil in incident prijavil Windischgrätzu. Ta je podal ovadbo Slavnemu okrajnemu sodišču v Cerknici. Zahteval je povračilo škode v višini 663 avstro-ogrskih kron. V današnjem denarju bi bilo to približno 3.480 evrov.
Kako je odločilo sodišče, ne vem. Sem pa prepričana, da toliko denarja nista imela. Če sta bila obsojena, so ju verjetno zaprli. Zaporne kazni pa niso bile tako majhne. Leta 1902 so v Windischgrätzovih gozdovih zalotili divjega lovca. Obsojen je bil na sedem (!) let zapora, njegov štirinajstletni spremljevalec pa na štirinajst dni. Morda pa je bila jugoslovanska oblast bolj milostna.
Stare slike 