1937 Rakek – Odkritje spomenika kralju Aleksandru
O odkritju spomenika kralju Aleksandru na Rakeku, 17. oktobra 1937, je bilo že veliko, če ne vse, povedanega. Vedno se najde še kakšna slika s tega dogodka in tudi o njej je lepo kaj povedati. Tu vidimo zbrano občinstvo pred spomenikom. S piko je označen Ivan Gregorič, mesar na Rakeku. Z odličji ovešen je brigadni general Dušan Dodič. Pročelje Ljubljanske kreditne banke v ozadju je lepo okrašeno z zelenjem.
Že zgodaj dopoldan so prihajali ljudje z vseh koncev Notranjske. Z vlakom iz Ljubljane so se pripeljali Orli in drugi udeleženci slovesnosti. Po podatkih državnih železnic naj bi se pripeljalo več kot dva tisoč ljudi. Kdor se dogodka ni mogel udeležiti, je prenos odkritja lahko poslušal na radijskem sprejemniku ob 12. uri in 30 minut.
Na zadnji strani je žig foto ateljeja Foto Rekord, Vojkova 10, Ljubljana. Lastnik slike pa je zapisal letnico dogodka.
1935 Vrhnika – Neznana družina
Zaman se trudim, da bi odkrila kaj o družini na tej fotografiji, ki me je pritegnila kot zelo tipična za neko obdobje v Loški dolini ali vsaj kot moja predstava o njem. Povrhu me spominja na podobne slike sorodnikov, ki sem jih videvala kot otrok. Fotografijo je v enem od svojih albumov ohranila Ivanka Janežič iz Vrhnike, vendar ni o njej ničesar zapisala. Tudi ne vemo kdo, kje in kdaj je sliko posnel. Letnico 1935 sem sliki prisodila čisto na slepo. Celo vklesani napis na kamniti prekladi vhodnih vrat se ne da razvozlati in ne pove ničesar. Tudi trditev, da je družina iz Vrhnike, je mogoče zmotna, tem bolj, ker gre verjetno za kopijo starejše fotografije, prinesene bog ve od kod, ki pa je Ivanki Janežič gotovo veliko pomenila, da je poskrbela zanjo kot pri še nekaterih drugih slikah iz njenih albumov.
1938 Rakek – Razvitje Sokolskega prapora
Razvitje prapora Sokola Rakek-Unec je bilo 16. julija 1938 ob 15-letnici ustanovitve društva, smo, pravzaprav sem (moja napaka) napisala pred leti. Razvitje prapora je bilo 17. julija 1938. Sprevod s praporom koraka k spomeniku kralja Aleksandra. Desno od praporščaka je Ivan Gregorič. V ozadju je Žagarjeva žaga.
Moral je biti kak praznik enkrat na jesen, mogoče mala maša ali kakšno žegnanje, ko se je pred hišo fotografirala nemirna druščina dečkov in deklic. Sliko je shranila Ivanka Janežič iz Vrhnike, kaj več podatkov o njej pa ni, kar mogoče pomeni, da je lastnica slike otroke dovolj dobro poznala in zapis ni bil potreben ali pa je zanj zmanjkalo časa.
Nastanek slike zelo ohlapno lahko postavimo v čas pred drugo svetovno vojno, čisto po občutku mogoče v leto 1939. Obleke so videti solidno šiviljsko delo, frizure pa prirezane doma s škarjami: kit ni (več?). Otroci so v zelo naravni in sproščeni, ne pa mrki in utrujeni od dolgotrajnega razvrščanja in zavzemanja primerne drže, čeprav je tudi njih skušal fotograf zbrati na dovolj majhnem prostoru, da je na sliko lahko dobil vse.
1950 Rakek – Razvoj športa po letu 1945 – V. Šah 2/2
Leta 1950 je potekala 9. šahovska olimpijada
med 20. 8. in 11. 9. v Dubrovniku.
Sodelovalo je 84 šahistov, med njimi 4 velemojstri in 23 mednarodnih mojstrov v 16 reprezentancah, odigrali so 480 partij. SFRJ je osvojila prvo mesto, Argentina drugo in Nemčija tretje. Jugoslavijo so zastopali: Svetozar Gligorič, Petar Trifunovič, Branislav Rabar in Slovenci: Vasja Pirc, Milan Vidmar in Stojan Puc.
Na sliki razglednica poslana iz Dubrovnika 1. 9. 1950.
Na razglednici je motiv enega izmed logotipov 9. šahovske olimpijade v Dubrovniku.
1947 Rakek – Razvoj športa po letu 1945 – V. Šah 1/2
-
- Šah iz leta 1947.
Cerknica 1972/73 – 5. a razred
Razredničarka Gertruda Zigmund in njen 5.a razred v šolskem letu 1972/73 slikani pred osnovno šolo v Cerknici.
Prijateljstvo je rastlina, ki jo je treba pogosto zalivati.
1941 Rakek – Mesnica
Na sliki je mesnica Ivana Gregoriča na Rakeku. Napis je na pročelju hiše in prav tako na strehi, sestavljen iz opeke drugačne barve.
O Vrhniki pri Ložu smo iz neznanega razloga na Starih slikah doslej že toliko pisali, da je kar sumljivo. Vendar je tole najstarejša nam znana razglednica Vrhnike in samo en posnetek, ki izvira od tu, je še starejši. Škoda bi jo bilo spregledati, saj takšne Vrhnike ne bo več.
Sestavljena razglednica prikazuje panoramo Vrhnike z Racno goro in dve pomembni domačiji, katerih lastnika sta po moji domnevi tudi zaslužna za nastanek razglednice oziroma dopisnice kot piše na njeni hrbtni strani.
1913 Bezuljak – Vojaško strelišče
Na bolšjem sejmu v Ljubljani prodaja mož stare razglednice. Očitno se s tem precej ukvarja, saj jih ima naprodaj zelo veliko, vsaka je vstavljena v plastičen omot, na prodajni mizi pa so razvrščene po krajih, ki jih predstavljajo. No, moj prijatelj, ki ga na Bezuljak vežejo sorodstvene vezi, je pred časom kupil tole, ki prikazuje vojaško strelišče, o čemer pa ne vem nič zanimivega napisati. Kot je bilo na Starihslikah že opisano, je Avstro-ogrska vojska imela zgodaj jeseni pogosto vaje na našem območju. Vojake so pripeljali z vlaki na Rakek, potem pa so se začele vaje. Ivan Matičič iz Ivanjega sela v svoji povesti Petrinka opisuje, kako so čete konjenice “v napadu” vihrale po poljih mimo vasi. Vso škodo, ki so jo utrpeli kmetje na njivah in poljih, je vojska takoj povrnila. Za strelišče na razglednici sklepam, da je bilo začasno, zgolj za čas vojaških vaj, saj takrat ni bilo nobene vojašnice v bližini.
Stare slike 