Cerknica 1976/77 – 1. c razred
Pod okriljem razredničarke Karoline Strle, je v šolskem letu 1976/77 v osnovni šoli Cerknica, obiskovalo 1. c razred petindvajset učencev.
1915 Kolosso – Kl’ušov
Kl’ušov je naselje na Slovaškem v okraju Bardejov. Pred prvo svetovno vojno se je imenovalo Kolosso. Leži približno 7 kilometrov južno od Bardejova.
1961/1966 Lož, Iga vas – Iz albuma družine Martinčič
Martinčičev je v Loški dolini le malo manj kot Strletov in Žnidaršičev – nekateri so v sorodu, nekateri ne (več). Deček na sliki, lastnik te slike Rajko Martinčič, je o njih nedavno napisal:
Še v prejšnji hiši v Pudobu 14 sta se mu rodila sinova Franc leta 1891 in Janez leta 1896, ki sta leta 1923 in 1924 odšla v Francijo na delo in se nista več vrnila. Nato se je leta 1902 rodil Anton, moj stari ata, ki stoji na sliki četrti z leve.
V novi hiši se je leta 1905 rodil Andrej, ki je ostal v hiši kot gospodar. Ubili so ga belogardisti leta 1942, štiri mesece po poroki. Za njim so bili prav tam rojeni še Micka (Marija) leta 1908, poročena Žnidaršič. Leta 1909 se je rodila Reza (Rozalija), poročena Rebolj, in nazadnje leta 1912 še Rafel (Rafael), ki je živel na Bledu in bil ekonom v protokolarnih objektih na Pokljuki in vili Zlatorog. V Zaki ob jezeru si je leta 1973 naredil novo hišo.
Od leve na tej sliki stojijo Martinčičevi: zakonca Pepca in Tone, ki je bilo rojen leta 1930 v Podcerkvi, nato mama Julka in oče Anton, sin Jože, rojen leta 1933 v Podcerkvi in žena Angelca. Pred njima sta njuna otroka Rajko in Mojca, zadnja desno stoji hči Meri, rojena leta 1946 v Starem trgu na Mandrgah. Slikani so pred novo Tonetovo hišo v Ložu blizu Kovinoplastike. Avtor slike ni znan, priložnost ko je nastala, tudi ne – morda je bilo kakšno žegnanje …
1966 Rakek – Tovorna skladišča
Tovorna skladišča na postaji Rakek leta 1966. Najstarejše na desni strani je bilo zgrajeno takrat kot Južna državna železnica leta 1856. Sredinsko leseno skladišče je bilo zelo verjetno zgrajeno na prelomu stoletja. V najmanjšem zidanem objektu je bilo skladišče in mizarska delavnica, zgrajen pa je bil po 1. svetovni vojni.
1975 Postojna – Računalniške kartice
Programski jezik Fortran so prvič uporabili leta 1954, kot komerciali izdelek pa je prišel v rabo leta 1957. Na sliki je programski list. Kratica pomeni Formula Translating (Prevajanje formul). IBM-ov cilj je bil ustvariti programski jezik, ki bi ga lahko uporabljali za oblikovanje ali programiranje formul za znanost in inženirstvo.
1986 Lož – Gradnja ceste v Smelijevem naselju
Fotografija je nastala na zaključnem pikniku. Prostor je bil ograjen z leščevjem, da smo se počutili varni pred radovednimi pogledi. Bili smo sproščeni kot doma v dnevni sobi in uživali ob hrani in pijači. Razvila se je burna debata o gradnji – naši akciji. Bili smo srečni, da se je projekt uspešno končal in ponosni, da smo k temu botrovali vsak svoj lonček. Gospodinje pa smo se oddahnile, ker se je nehalo prašiti s ceste. Prah se je zažrl v vse pore naših hiš, zdaj pa je prišel čas, da jih očistimo in prevetrimo.
Ob mizi na levi sedijo Andrej Buh Alojz Zupančič1, Janez Pucelj, Marija Pucelj in Ivan Ožbolt, na desni pa so Jože Zakrajšek, Jože Truden, Roman Klepac in Maks Kebe iz Komunalne skupnosti Cerknica. Hrbet nam kaže Pepca Levec. Pred njo so otroci iz ulice, v svetli majčki je Beni Turk, tašce pa je Andrej Mohar, ostala dva sta neprepoznana.
1950 Postojna – Urni mehanizem mehaničnega ražnja
Risba urnega mehanizma mehaničnega ražnja in njegovih delov, barvni svinčnik, avtor Josip Korošec, 2013.
»Mehanični stroj za pečenje na ražnju« iz 17. stoletja je bil do leta 2012 v Predjamskem gradu. Razstavljen je bil na ognjišču, najpomembnejšem delu grajske kuhinje. Skoraj šestdeset let niso vedeli, da je to tehnično domiselno izdelana naprava, ki jo poganja urni mehanizem. Zaradi 90-odstotne vlage v prostoru, novih zunanjih poškodb in novih spoznanj je Notranjski muzej Postojna leta 2012 dragoceni muzejski predmet s priborom za peko na ražnju poslal na konserviranje in restavriranje v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani.
Cerknica 1969/70 – Druženje v vrtcu ob dnevu žena
Pred nami je kar nekaj slik iz praznovanja 8. marca v vrtcu Cerknica leta 1970. Dogajalo se je v Konjedicovi hiši na Mali gasi. Upravnica vrtca Marinka Kralj, vzgojiteljice, kuharice in otroci so pripravili mamicam čudovit praznik za dan žena. Udeležilo se ga je veliko število mamic, ki so uživale v druženju ob predstavi Metuljček Cekinček. Predstavo si je ogledal tudi ravnatelj osnovne šole Rado Hlebec. Otroci so uživali v kostumih rožic, pikapolonic in metuljev. Vse kostume so izdelale vzgojiteljice. Ob spremljavi Marinke na harmoniko so otroci zapeli pripravljene pesmice. Nastopilo je kar nekaj otrok različnih generacij vrtca in prvih razredov osnovne šole. Tako nastopata tudi po dva otroka različne starosti iz iste družine. Učenci iz nižjih razredov osnovne šole so lahko hodili v vrtec na kosilo in ostali tam do konca službe staršev. Danes se to imenuje podaljšano varstvo. Čaj so mamice dobile postrežen kar v otroških skodelicah. Na mizah opazimo piškote in pecivo, katero so po vsej verjetnosti delno napekle tudi povabljenke. Za praznično vzdušje so bile na mizi v vazi spomladanske mačice.
Na sliki zgoraj:
- Spredaj levo pikapolonica je Rosana Šajn, sledi Samo Arko in v temno oblečen Aleks Markovčič.
- V drugi vrsti prva rožica je neznana, druga je Tatjana Štefančič in v belem je Andreja Kralj.
- V tretji vrsti so rožice: Gordana Salopek, Danica David, Franka Reljanovič, Roman Ule, Mojca Tušar, Jana Kovačič in metulj Viktor Kern.
- Zadaj so še: Irena Mlinar, Gorazd Markovčič in v kučmi Marko Otoničar.
To je ena od množice fotografij iz zgodovine Amaterskega gledališča DPD Svoboda Loška dolina. Za spomin jo hranijo Martinčičevi iz Starega trga, ker je deveti od leve v zadnji vrsti njihov stari oče Anton, tretji v zadnji vrsti pa njegov bratranec Janez … Ne vemo, kdo je sliko posnel, a lahko bi bil tudi tokrat Alojz Tomec, eden od navdušenih sodelavcev in vodilnih zanesenjakov starotrške gledališke skupine, ki obstaja že več kot sto let. Ne vemo pa ne časa ne naslova igre, ki so jo tokrat uprizorili, vsebine še manj. Trije igralci so na sliki s puškami, dva zagotovo igrata lovca, eden je morda vojak ali gasilec, ki na levi stoji v temni uniformi z našitki na ovratniku. Zadaj našminkan otrok kakih šestih let sedi na rami moškega v klobuku … Tu so tudi štiri dekleta v približku narodne noše s pisano ruto čez ramena in več moških v lajbelčih, klobukih, škornjih, belih srajcah ali suknjičih … Trije ali štirje so maskirani v starce ali starke … Kaj lahko ugibamo iz teh kostumov o vsebini igre? Slovensko, tradicionalno, podeželsko, dramatično, večgeneracijsko – več pa niti treba ni, da bi bilo gledljivo …
1970 Cerknica – Brestova menza
Na sliki je Brestova nova jedilnica. Slika je bila posneta nekaj dni pred začetkom obratovanja. V prvih dneh avgusta so tu začeli deliti hrano Brestovim delavcem. Kuhinja še ni bila popolnoma urejena. Upravnik je bil Štefan Gašper.
Stare slike 