1950 Benete – Mamina bala
Hvaležna sem, da je po spletu okoliščin, ravno meni ostala zapuščina mamine bale. Zakaj? Ne vem. Morda zato, ker mi zelo veliko pomeni in jo čuvam kot največjo rariteto. Ali je ali ni, meni je vseeno, zame je! Razmišljam tudi o tem, kako zelo jo je mama čuvala, da je po petinsedemdesetih letih še vedno tu. Ne vsa, nekaj se jo je vseeno razbilo.
Rakek 1973/74 – 2. razred
Kot lepo piše na zadnji strani slike, so se učenci 2. razreda osnovne šole Rakek, slikali spomladi leta 1974. Slikani ob dobri in prijazni razredničarki Malči Pivk.
1934 Cerknica – Risba
Vsaka zgodba se nekje začne. Ta se prične na kupu smeti. Pred leti sem se mimogrede ustavil pri znancu Petru na Peščenku, ki je ravno takrat pospravljal po stari hiši, ki stoji poleg nove. Beseda je kot običajno stekla o raznih stvareh predvsem pa o obnovi ali rušenje stare hiše. Na kupu smeti s podstrešja stare hiše sem opazil zmečkan in poškodovan bel papir z vsemi znaki, da je to risba. Zadevo sem si malo bolje ogledal, res je bila risba, mojo pozornost pa je pritegnil datum. Precej stara zadeva. Vzorci, risani po vsej verjetnosti s tušem, mogoče je načrt za kovano ograjo. Kdo bi vedel?
Decembra 2016 je nekdanji direktor PE Orodjarna v Kovinoplastiki posredoval zapis Nika Žumra, upokojenega direktorja tovarne Niko Železniki, ki je bil ključna oseba pri nastajanju kovinske industrije v Loški dolini. Poročilo oziroma spomini so bili napisani leta 1980 in večkrat bolj ali manj v odlomkih objavljeni ali uporabljeni ob raznih obletnicah. Tukaj povzemam, kar je videti povezano z zgodovinsko fotografijo neznanega avtorja, ki prikazuje izdelovanje ladijske svetilke, prvega proizvoda Kovinskega obrtnega podjetja Lož, predhodnika Kovinoplastike:
1945 Murska Sobota – Hrovat Bogdan – Puklasti Miha
Bogdan Hrovat – Miha (Puklasti Miha) se je rodil 2. maja 1923 v Planini pri Rakeku, umrl 29. februarja 1948 v Ljubljani. Oče je kmalu umrl. Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku in spoznal Mitjo Ribičiča. Kasneje se je družina preselila v Maribor. Tam je dokončal osnovno šolo, nižjo gimnazijo in tri razrede gimnazije. Bil je član Sokola. Zaradi telesne hibe je imel občutek manjvrednosti.
1970 Cerkniško jezero – Čas kislih kumaric
Poleti, ko se izpraznijo ulice, ko so vsi na dopustih in je vse razpuščeno, je tako imenovani čas kislih kumaric. Mediji v pomanjkanju pomembnih novic objavljajo trivialne vsebine, napisane in posnete že vnaprej na zalogo, tako kot iz kozarca vzamemo že prej vložene kumarice. Dandanes se je sicer politika že tako razvila, da imamo probleme tudi čez poletje in tv voditelji sploh ne oddahnejo.
Še dobro, da imamo sladoled. Tega je na jezeru ponujal cerkniški sladoledar, pri nas bolj znan kod selim. Slika je najverjetneje delo Štefana Bogovčiča. Simpatične družine na sliki ne poznamo in ni povezana z zgodbo v nadaljevanju.
Izrez s fotografije Jožeta Petka, posnete 19. 2. 1944 na Paškem Kozjaku, prikazuje mladega partizana Franceta Levarja z Dolenjega Jezera, o čemer je pisal komentator k prispevku 1944 Paški Kozjak – Jože Antončič z Vrhnike: “Fant na desni je po pripovedovanju mojega ata France Levar iz Dolenjega Jezera, Bundrou France. Slika je bila tudi na ovitku knjige Krvavi ali Rdeči sneg, ne spomnim se točno.”
1979 Rakek – Teleprinter v Kartonaži
Rakek 1976/77 – 5. b razred
- Čepijo: Maja Gnezda (Unec), Romana Nagode (Rakek), Alojz Samsa (Rakek), Jolanda Ilenič (Rakek), Vinko Urbas (Unec), Tone Modic (Ivanje selo) in Samo Zorman (Rakek).
- Druga vrsta: Karmen Dobrin (Rakek), Mojca Primožič (Unec), Marjetka Modic (Ivanje selo), Marija Šivec (Rakek), Jolanda Zalar (Rakek), Sandi Homovc (Rakek), Aleš Modic (Rakek), Marko Nagode (Rakek) in Stane Matičič (Unec).
- Tretja vrsta: Anica Urbas (Unec), razredničarka Slavka Gornik in poleg nje, skoraj povsem skrita Liljana Vukičevič.
1924 Rakek – Sheboygan
Na sliki sta sv. Ana in njena hči, mati božja Marija ter bela lilija kot znak čistosti. Ana in mož Joahim nista imela otrok. V tistih časih in tistih krajih je to veljalo za sramotno in ponižujoče. Molila sta, se postila in Bog jima je poslal hčerko Marijo. Imela sta jo le tri leta. Nato sta jo, v skladu z zaobljubo, izročila v varstvo in vzgojo duhovnikom. Marija je imela 14 let, ko je rodila Jezusa. Vse ostalo je zgodovina.
Stare slike 