1981 Cerknica – 25 let Ribiške družine
Fotografijo iz zbirke Zlatka Bogovčiča je posnel neznan fotograf ob praznovanju 25 letnice Ribiške družine Cerknica, ki je bilo po vsej verjetnosti na Cerkniškem jezeru.
Prav v teh dneh je poteklo 60 let Ribiške družine Cerknica, ki je bila ustanovljena na današnji dan, 1. julija 1956. Do takrat so po koncu druge svetovne vojne z ribjim življem na Cerkniškem jezeru upravljali drugi. Na vzhodnem delu Cerkniškega jezera je z ribjim življem upravljalo takratno Gojitveno lovišče LRS. Na zahodnem delu jezera pa je takratno Ribiško društvo Ljubljana po svojih močeh reševalo ribe pred poginom iz presihajočih jam. Ribiči so si prizadevali v sušnem obdobju ohraniti vsaj nekaj vode, kamor bi reševali ribe in s tem zmanjšali zelo velik pogin rib ob vsakoletnem presihanju jezera.
Cerkničan Lojze Mikše je bil v tistem času član Ribiške družine Ljubljana. Skupaj s še triindvajsetimi drugimi člani je 1. julija 1956 ustanovil Ribiško družino Cerknica.
1951 Rakek – Rdeča hiša
Neznani fotograf je pozimi leta 1951 slikal zanimivo večstanovanjsko hišo, ki še danes stoji na Ljubljanski cesti, na Rakeku. Hiša stoji čisto ob cesti, nasproti nje pa je ob cesti tudi Mekinova hiša, zato dobimo občutek zoženja ceste. Po rekonstrukciji Ljubljanske ceste leta 2014 pa se ji je cesta še bolj približala. Zaradi rdeče fasade ji domačini pravijo Rdeča hiša in tako jo bomo tako imenoval tudi v prispevku. Tako podobo je hiša kazala pred 65. leti, ki je poleg barve fasade prepoznavna tudi po nenavadni strehi in je še danes prav taka, kot jo vidimo na sliki.
1974 Cerknica – Križišče
Fotografijo je nekega poletnega dne na začetku sedemdesetih posnel Štefan Bogovčič. S fotoaparatom, usmerjenim na cesto proti Rakeku, se je postavil med spodnjo Žumrovo in Hrenovo hišo v Cerknici in fotografiral. Na fotografiji se vidi križišče med Cesto 4. maja in Partizansko cesto. V križišču je cestni valjar, ki ravna pravkar položeno asfaltno prevleko. Pred spomenikom padlih borcev sta postavljena dva 200 litrska pločevinasta soda, v katerih je temno rjava smrdeča gosta tekočina, s katero so cestarji pred polaganjem asfaltne prevleke premazali cestišče, verjetno, da se je asfalt bolje prijel.
Z današnjega vidika se zdi neverjetno, da na cesti ni videti nobenega avtomobila.
1953 Stari trg – Telovadni nastop ob dnevu mladosti
To sliko je Vinko Strle našel na podstrešju stavbe TVD Partizan v Starem trgu, preden so jo pred več kot 25 leti porušili. Da nekaj koščkov slike manjka, so krive miši, ki so si jo privoščile za desert. Kdo jo je posnel, ne vemo, lahko pa ugibamo, da je bil to kateri od učencev fotografskega kluba v Starem trgu, ki ga je vodil učitelj Vinko Toni. Precej verjetno je, da je bil to Jože Berglez, ki je takrat začenjal svojo pot “uradnega” fotografa v Loški dolini.
Ker je bil v tistih časih Vinko Strle tudi sam član TVD in aktiven telovadec, je takoj prepoznal telovadko na bradlji: Danica Intihar iz Pudoba je to. Slika je nastala 25. maja 1953 na akademiji – tako se je uradno reklo tem prireditvam – ob dnevu mladosti v Starem trgu.
1974 Cerknica – Iz mlina
Fotografijo je sredi sedemdesetih let posnel Štefan Bogovčič v Cerknici. Bil je zanesljivo torek, saj so le ob torkih dopoldne zamenjevali žito za moko. Kdor pozna ta del Cerknice in dolge sence kostanjev pred Žajfenco bo vedel, da konja že dolgo čakata gospodarja, ki si je po dobro opravljenem poslu v Rutarjevem mlinu razkuževal grlo v gostilni.
1930 Cerknica – S čolnom po Cerkniščici
Slika je nastala okoli 1930. Na sliki so tri dekleta v čolnu, na potoku Cerkniščica. Po mojem mišljenju je fotograf stal ob Srebernakovi hiši, na cesti, ki pelje proti jezeru. Na tem mestu je danes betonski most za pešce, ki vodi proti tržnici. Dekleta v čolnu so oblečena v topla oblačila, vendar gre, sodeč po listju na drevesih, za poletni čas. Na sliki na žalost ni napisana letnica nastanka, zato je le ta določena na podlagi videza starosti deklet.
1965 Cerknica – Razkrita Iverka
Fotografijo je posnel fotograf Vidovič po hudem viharju, ki je zajelo Cerknico 4. julija 1965 popoldne. Tega dne nas je bilo mnogo v kinu, kjer so predvajali ameriški barvni film V vrtincu. Med predvajanjem filma je zmanjkalo električnega toka in ko smo prišli iz dvorane, smo videli pred njo posledice viharja. Cesta 4. maja je bila neprehodna, na cesti proti Dolenji vasi so vsepovprek ležala podrta drevesa, ki so rastla ob obeh straneh ceste.
1928 Kastav – Rapalski mejnik
Meddržavni sporazum, podpisan 12. novembra 1920 v ligurskem letovišču Rapallo, je dokončno določil mejo med takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS; od leta 1929 Kraljevino Jugoslavijo) in Kraljevino Italijo. Že s tem sporazumom je Italija dobila več ozemlja, kot je bilo prvotno dogovorjeno, dodatno pa si je povečala ozemlje z določanjem meje na terenu. Prvotna meja naj bi šla od tromeje na Peči do Jadranskega morja po razvodju med Jadranskim in Črnim morjem, a se je tega držala le na začetku. Od Peči, preko Mangarta, Vršiča, Triglava in Petrovega brda je sledila razvodju, potem pa je pri Žireh zavila proti vzhodu, pri čemer je prepustila Italiji pivško in postojnsko dolino, del planinskega polja, Rakov Škocjan in del vzhodnih Javornikov, če se omejimo le na naše kraje. A se je pogoltnost Italijanom maščevala četrt stoletja kasneje. Z dogovorom z Nemčijo, podpisanim 3. maja 1941 v Berlinu, je ohranila Rapalsko mejo le še na severu od Peči do Vrsnika nad Žirmi, tu pa je nova meja zavila na vzhod do Šentvida nad Ljubljano in potem po Savi navzdol do meje z NDH. Tako je brezpravno dobila našo Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, a se po vojni na mirovnih pogajanjih v Parizu ni mogla več sklicevati na Rapalsko mejo, saj se ji je poprej sama odrekla.
1938 Grahovo – Mladi sokoli
Fotografija neznanega avtorja je bila posneta 4. 9. 1938 v Grahovem. Mladi sokoli so se z Micko Gornik na levi strani in Stanetom Šego na desni strani postavili za sokolskim domom in se fotografirali.
Najbrž je bila nedelja ali praznik. Vsi, katerim se vidijo nogavice, so le-te bele barve.
1914 Pula – SMS Erzherzog Karl
Bojna ladja SMS Erzherzog Karl (Seiner Majestät Schiff Erzherzog Karl) je bila »pre-dreadnought« ladja, zgrajena leta 1902. Splovili so jo 3. oktobra naslednjega leta in je bila med vodilnimi ladjami tistega časa. Delovala je v okviru III. divizije bojnih ladij. Pomemben podatek, ki je zapisan tudi na fotografiji, je, da je bil njen poveljniški most zaščiten pred strelskim ognjem.
Stare slike 