1930 Cerknica – S čolnom po Cerkniščici

Čoln s slike je bil Jagenškov, ki so Cerkničanom najbolj znani po njihovi žagi, ki je stala ob potoku v bližini avtobusne postaje. Čoln je lesen, na vesla, narejen lično in je res pravi čoln. Omenjen je bil že v prispevku 1955 Cerknica – Umivanje zob ob potoku.

Na Cerknišci so bili čolni tudi kasneje, le da niso bili tako lepi in elegantni. Spomnim se najmanj treh. Enega so imeli “zavrtarji” (mularija iz predela Zavrt), enega “blokovci” (mularija iz brestovih blokov pri mostu), še eden pa je bil privezan v kolenu, mislim, da je bil od enakih lastnikov, le da s Ceste na Slivnico, nad takratnim Brestovim domom.

To so bili čolni domače izdelave, zbiti iz neobdelanih desk colaric in premazani s katranom, ki jim je omogočal vodotesnost. No, ta pa ni bila stoprocentna, brez kantice za črpanje vode ni šlo. Zavrtovski čoln je bil največji, privezan je bil pri zapornicah in je “plul”, kot čoln na naši sliki, od Jagenške žage, mimo zapornic, do mosta. Blokovski čoln, v obliki kanuja, se je uporabljal od mosta do brestovega gasilnega doma, pri čemer ga je bilo treba prenesti čez zadrževalnik vode pri Lovretovih. Tretji, iz Kolena, pa je imel “dovoljenje” za to območje, ki je dobilo ime po značilnem zavoju potoka.

Zavrtarji in blokovci so bili, kot pravi sosedje, vedno v sporu. Zato se je velikokrat zgodilo, da so eni drugim ponoči odvezovali čolne, nakar jih je tok največkrat prevrnil in potopil. Še najbolj je bil v miru čoln iz Kolena. Poleg že prej opisane domače izdelave, so imeli ti čolni še eno skupno točko. Vsi so šli v nos cerkniškim ribičem, ker naj bi jim z njimi plašili ribe in jih uporabljali za ravšic. Na koncu so zmagali in čolne so nam ukinili. Še danes se v živo spomnim, ko so našega, blokovskega, komunalci naložili na kamion in ga odpeljali na smetišče. Vsem nam je bilo zelo žal, zato smo si v uteho nabavili kamionske zračnice in z njimi spet na veliko pluli po našem potoku. Pa tudi ribe so spet veselo švigale naokoli, kakšna pa je seveda končala tudi na roštilju, pa ni bila ujeta s čolna, ampak izza grma z brega.

Na levi strani stoji Jagenška Dani, deklica na sredini z vesli pa je njena mlajša sestra Milka, kasneje poročena Ilenič. Desnega dekleta nismo prepoznali. Punce so verjetno vajene čolna, saj kar dve korajžno stojita v njem.

Lesen plot je postavljen prav na robu brega. Glede na videno je bil zagotovo zgrajen, da ne bi kdo padel v vodo. Voda na tem delu Cerkniščice je kar globoka in bi morebitni neplavalec ali otrok lahko imel probleme.

Ta dva možakarja nista prepoznana, najbrž pa je nedelja ali pa kakšen praznik, saj sta tudi ona dva, kot dekleta, oblečena v taboljša oblačila. Me pa prav zanima, o čem je potekal pogovor “preko plota”.