1974 Cerknica – Iz mlina
Fotografijo je sredi sedemdesetih let posnel Štefan Bogovčič v Cerknici. Bil je zanesljivo torek, saj so le ob torkih dopoldne zamenjevali žito za moko. Kdor pozna ta del Cerknice in dolge sence kostanjev pred Žajfenco bo vedel, da konja že dolgo čakata gospodarja, ki si je po dobro opravljenem poslu v Rutarjevem mlinu razkuževal grlo v gostilni.
Glede na plahute snega vemo, v katerem letnem času sta konja, zaprežena v diro, v mrazu čakala žejnega gospodarja.
Dira, lahko tudi dera, je voz z ravno nakladalno ploskvijo. Ta dira je že bolj moderna, saj so na kolesih gumijasti plašči. Takemu vozu pravimo gumar, za razliko od tajselna in parizarja, ki imata po obodih koles pritrjen jeklen obroč. Parizar ima širše jeklene obroče in so ga uporabljali, kadar so morali pripeljati kravino z jezera. Zdaj, ko so traktorji, skoraj ne vidim več tajselnov niti parizarjev.
V ozadju se vidi stavba, v kateri je bila že takrat Komunala. Zdaj sta okolica Komunale in njena upravna stavba res zelo zelo lepo urejeni. Na mestu, kjer stojita prama, je danes urejena ploščad pred novim gasilnim domom.
Kraj: Cerknica
Datum: 1974
Avtor: Štefan Bogovčič
Zbirka: Zlatko Bogovčič
Skenirano: 10. 6. 2016
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Lep opis, naj nekdo še opiše ostale sestavne dele konjske vprege od komata do cuglov in žvale ter preko štange in vage še dele same dire. Pa da se pri tem ne pozabi na gajžlo in same ukaze za vožnjo, opis samega furmana pa bi se tako in tako razlikoval od primera do primera. Za vsakega zgodba zase. Najbrž bi se našla še kakšna fotografija furmana.
Glede menjave v mlinu še nekaj podatkov. Menjava je bila opravljena v razmerju 40-27-30, kar pomeni, da je za oddano količino pšenice stranka dobila 40% bele moke, 27% črne moke in 30% otrobov, ostalo je bil kalo. V primeru, če je stranka hotela le belo moko in otrobe pa 55-30, kar pomeni 55% bele moke in 30% otrobov. Seveda se je na kilogram pšenice zaračunala tudi mlevnina, katere cene pa se ne spomnim več. Žajfnca pa je bila priljublena tudi pri mlinarjih, saj smo jo tudi mi obiskovali. Za to smo uporabljali zadnji izhod, ki je bil na nasprotni strani mlina. Taki obiski so bili kratki, saj je delo v mlinu potrebovalo stalno prisotnost. Mlin je bil ob ponedeljkih zaprt za stranke, ker se je ta dan pripravljalo moko za menjavo. V primeru, da je katera od strank prišla ta dan v mlin, ker “ni vedela” da je zaprto, ji je bila praviloma vseeno opravljena menjava, zadovoljna stranka pa je svojo hvaležnost mlinarjem največkrat izkazala prav v Žajfnci. Pa še to, ni bilo težko pogruntati, kdaj so bili mlinarji na obisku v Žajfnci, saj je bil tisti del šanka vedno zaprašen od moke.
Prejšnji teden sem dobila podatke za dele pri vozu lojtrniku, morda bo kaj prav prišlo tukaj zraven.
Kolo: puša, pejstu. rinki, špice, platišča, šine, šraufi.
Aks: lunek, štešlc, pritovka.
Sprednja prema: škatla, polica, trakeljni, pavza, oplen, štank.
Štanga: pruskjtne, stanke, peruti, sura.
Zadnja prema: škatla, trakeljni, zgorna polica
in še, ročice, rojtelence, špaglne, stremenica, sarenje
Upam, da sem prav prepisala.
Nekaj o delih voza smo že objavili:
https://stareslike.cerknica.org/2011/03/07/1961-pudob-nalozen-voz/
in tukaj
https://stareslike.cerknica.org/2016/01/14/1970-cerknica-sentkovi-in-cibkovi-sadijo-krompir/