Skip to content

1974 Cerknica – Iz mlina

27. 06. 2016

160610263 Fotografijo je sredi sedemdesetih let posnel Štefan Bogovčič v Cerknici. Bil je zanesljivo torek, saj so le ob torkih dopoldne zamenjevali žito za moko. Kdor pozna ta del Cerknice in dolge sence kostanjev pred Žajfenco bo vedel, da konja že dolgo čakata gospodarja, ki si je po dobro opravljenem poslu v Rutarjevem mlinu razkuževal grlo v gostilni.

V času nastanka fotografije so že zasipali ta del struge, v katero se je pri Pogačnikovi žagi preko nizke kamnite pregrade Cerkniščica prelivala in nadaljevala svoj tok ob Notranjski cesti in Gerbičevi ulici.

Glede na plahute snega vemo, v katerem letnem času sta konja, zaprežena v diro, v mrazu čakala žejnega gospodarja.

Dira, lahko tudi dera, je voz z ravno nakladalno ploskvijo. Ta dira je že bolj moderna, saj so na kolesih gumijasti plašči. Takemu vozu pravimo gumar, za razliko od tajselna in parizarja, ki imata po obodih koles pritrjen jeklen obroč. Parizar ima širše jeklene obroče in so ga uporabljali, kadar so morali pripeljati kravino z jezera. Zdaj, ko so traktorji, skoraj ne vidim več tajselnov niti parizarjev.

V ozadju se vidi stavba, v kateri je bila že takrat Komunala. Zdaj sta okolica Komunale in njena upravna stavba res zelo zelo lepo urejeni. Na mestu, kjer stojita prama, je danes urejena ploščad pred novim gasilnim domom.

Kraj: Cerknica
Datum: 1974
Avtor: Štefan Bogovčič
Zbirka: Zlatko Bogovčič
Skenirano: 10. 6. 2016
Oblika: fotografija

4 komentarji leave one →
  1. Daniel permalink
    27. 06. 2016 11:50

    Lep opis, naj nekdo še opiše ostale sestavne dele konjske vprege od komata do cuglov in žvale ter preko štange in vage še dele same dire. Pa da se pri tem ne pozabi na gajžlo in same ukaze za vožnjo, opis samega furmana pa bi se tako in tako razlikoval od primera do primera. Za vsakega zgodba zase. Najbrž bi se našla še kakšna fotografija furmana.

  2. medvedd permalink
    27. 06. 2016 20:22

    Glede menjave v mlinu še nekaj podatkov. Menjava je bila opravljena v razmerju 40-27-30, kar pomeni, da je za oddano količino pšenice stranka dobila 40% bele moke, 27% črne moke in 30% otrobov, ostalo je bil kalo. V primeru, če je stranka hotela le belo moko in otrobe pa 55-30, kar pomeni 55% bele moke in 30% otrobov. Seveda se je na kilogram pšenice zaračunala tudi mlevnina, katere cene pa se ne spomnim več. Žajfnca pa je bila priljublena tudi pri mlinarjih, saj smo jo tudi mi obiskovali. Za to smo uporabljali zadnji izhod, ki je bil na nasprotni strani mlina. Taki obiski so bili kratki, saj je delo v mlinu potrebovalo stalno prisotnost. Mlin je bil ob ponedeljkih zaprt za stranke, ker se je ta dan pripravljalo moko za menjavo. V primeru, da je katera od strank prišla ta dan v mlin, ker “ni vedela” da je zaprto, ji je bila praviloma vseeno opravljena menjava, zadovoljna stranka pa je svojo hvaležnost mlinarjem največkrat izkazala prav v Žajfnci. Pa še to, ni bilo težko pogruntati, kdaj so bili mlinarji na obisku v Žajfnci, saj je bil tisti del šanka vedno zaprašen od moke.

  3. Anajedrt permalink
    27. 06. 2016 23:12

    Prejšnji teden sem dobila podatke za dele pri vozu lojtrniku, morda bo kaj prav prišlo tukaj zraven.
    Kolo: puša, pejstu. rinki, špice, platišča, šine, šraufi.

    Aks: lunek, štešlc, pritovka.

    Sprednja prema: škatla, polica, trakeljni, pavza, oplen, štank.

    Štanga: pruskjtne, stanke, peruti, sura.

    Zadnja prema: škatla, trakeljni, zgorna polica

    in še, ročice, rojtelence, špaglne, stremenica, sarenje

    Upam, da sem prav prepisala.

Dodajte komentar

%d bloggers like this: