1953 Stari trg – Telovadni nastop ob dnevu mladosti
To sliko je Vinko Strle našel na podstrešju stavbe TVD Partizan v Starem trgu, preden so jo pred več kot 25 leti porušili. Da nekaj koščkov slike manjka, so krive miši, ki so si jo privoščile za desert. Kdo jo je posnel, ne vemo, lahko pa ugibamo, da je bil to kateri od učencev fotografskega kluba v Starem trgu, ki ga je vodil učitelj Vinko Toni. Precej verjetno je, da je bil to Jože Berglez, ki je takrat začenjal svojo pot “uradnega” fotografa v Loški dolini.
Ker je bil v tistih časih Vinko Strle tudi sam član TVD in aktiven telovadec, je takoj prepoznal telovadko na bradlji: Danica Intihar iz Pudoba je to. Slika je nastala 25. maja 1953 na akademiji – tako se je uradno reklo tem prireditvam – ob dnevu mladosti v Starem trgu.
1974 Cerknica – Iz mlina
Fotografijo je sredi sedemdesetih let posnel Štefan Bogovčič v Cerknici. Bil je zanesljivo torek, saj so le ob torkih dopoldne zamenjevali žito za moko. Kdor pozna ta del Cerknice in dolge sence kostanjev pred Žajfenco bo vedel, da konja že dolgo čakata gospodarja, ki si je po dobro opravljenem poslu v Rutarjevem mlinu razkuževal grlo v gostilni.
1930 Cerknica – S čolnom po Cerkniščici
Slika je nastala okoli 1930. Na sliki so tri dekleta v čolnu, na potoku Cerkniščica. Po mojem mišljenju je fotograf stal ob Srebernakovi hiši, na cesti, ki pelje proti jezeru. Na tem mestu je danes betonski most za pešce, ki vodi proti tržnici. Dekleta v čolnu so oblečena v topla oblačila, vendar gre, sodeč po listju na drevesih, za poletni čas. Na sliki na žalost ni napisana letnica nastanka, zato je le ta določena na podlagi videza starosti deklet.
1965 Cerknica – Razkrita Iverka
Fotografijo je posnel fotograf Vidovič po hudem viharju, ki je zajelo Cerknico 4. julija 1965 popoldne. Tega dne nas je bilo mnogo v kinu, kjer so predvajali ameriški barvni film V vrtincu. Med predvajanjem filma je zmanjkalo električnega toka in ko smo prišli iz dvorane, smo videli pred njo posledice viharja. Cesta 4. maja je bila neprehodna, na cesti proti Dolenji vasi so vsepovprek ležala podrta drevesa, ki so rastla ob obeh straneh ceste.
1928 Kastav – Rapalski mejnik
Meddržavni sporazum, podpisan 12. novembra 1920 v ligurskem letovišču Rapallo, je dokončno določil mejo med takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS; od leta 1929 Kraljevino Jugoslavijo) in Kraljevino Italijo. Že s tem sporazumom je Italija dobila več ozemlja, kot je bilo prvotno dogovorjeno, dodatno pa si je povečala ozemlje z določanjem meje na terenu. Prvotna meja naj bi šla od tromeje na Peči do Jadranskega morja po razvodju med Jadranskim in Črnim morjem, a se je tega držala le na začetku. Od Peči, preko Mangarta, Vršiča, Triglava in Petrovega brda je sledila razvodju, potem pa je pri Žireh zavila proti vzhodu, pri čemer je prepustila Italiji pivško in postojnsko dolino, del planinskega polja, Rakov Škocjan in del vzhodnih Javornikov, če se omejimo le na naše kraje. A se je pogoltnost Italijanom maščevala četrt stoletja kasneje. Z dogovorom z Nemčijo, podpisanim 3. maja 1941 v Berlinu, je ohranila Rapalsko mejo le še na severu od Peči do Vrsnika nad Žirmi, tu pa je nova meja zavila na vzhod do Šentvida nad Ljubljano in potem po Savi navzdol do meje z NDH. Tako je brezpravno dobila našo Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, a se po vojni na mirovnih pogajanjih v Parizu ni mogla več sklicevati na Rapalsko mejo, saj se ji je poprej sama odrekla.
1938 Grahovo – Mladi sokoli
1914 Pula – SMS Erzherzog Karl
Bojna ladja SMS Erzherzog Karl (Seiner Majestät Schiff Erzherzog Karl) je bila »pre-dreadnought« ladja, zgrajena leta 1902. Splovili so jo 3. oktobra naslednjega leta in je bila med vodilnimi ladjami tistega časa. Delovala je v okviru III. divizije bojnih ladij. Pomemben podatek, ki je zapisan tudi na fotografiji, je, da je bil njen poveljniški most zaščiten pred strelskim ognjem.
1898 Grahovo – Na vozu
Bom kar prilepil vsebino maila, ki mi ga je pred kratkim poslal gospod Leon Bell. Gre pa za to fotografijo. Napisal je:
“Letnico posnetka je težko določiti. Hiša je Krajcova oziroma *Matjaževa*, kakor se je reklo po domače, in je bila največja stavba v vasi. Veleposestnik Krajc je imel v vasi še par stavb v središču Grahovega. Čisto desno na sliki je v ozadju kovačija oziroma kasneje cestna baza, zdaj pa Baza bar in trgovina Šega”.
Zanimiv je žleb, kravji dreki na cesti pa kažejo, da so vozili po levi.
1971 Cerknica – 30 let vstaje
19. septembra 1971 je bila v Cerknici velika slovesnost v počastitev 30. obletnice vstaje. Na osrednji proslavi so se srečali aktivisti in borci enot, ki jim je cerkniška občina podelila domicil: 13. SNOUB Mirka Bračiča, jurišnega bataljona 18. divizije, Notranjskega odreda in bolnišnice Snežnik.
Zbralo se je nad dva tisoč borcev, aktivistov in občanov Notranjske. Na zborovanju je govoril član sveta federacije in narodni heroj generalpolkovnik Rado Pehaček, sledil pa je bogat kulturni spored. Slovesnosti so se začele z vajami teritorialnih enot in civilne zaščite.




