Ista slika neznanega avtorja je bila že objavljena v prispevku 1919 Milanov Vrh – Parna žaga, zdaj je spet pred nami z nekaj novimi podatki.
“Naša žaga na Milanovem Vrhu, 3 ure od tukaj, Hrvaška. Hlev, delavska hiša, tovarna” pravi neznan rokopis v nemščini na sprednji strani slike zgoraj, spodaj pa natis v hrvaščini Pozdrav iz Milanovogvrha, in v kotu spodaj spet rokopis: Leto 1919. Gre za kopijo fotografije, format slike je A4. Obstajalo je več kopij, ki so jih dali napraviti nekateri prebivalci Milanovega vrha, k Veselovim pa jo je prinesel Franc Vesel starejši. Na zadnji strani te slike ne piše nič, hrani pa jo Slavko Vesel, vnuk prvotnega lastnika. Glede na vsebino rokopisa bi zapis na sliki lahko napravil eden od lastnikov žage, domnevno Franjo Žagar oče. Komu je bila slika prvotno namenjena, ni znano.
1969 Ljubljana – V srednjo šolo
Moja pot do tehniške šole je bila nekoliko bolj komplicirana, kot so jo imeli ostali. Najprej se je zataknilo pri pridobitvi štipendije. Čeprav sem osnovno šolo končal kot odličnjak, pa so bili v firmi “previdni”. Pa ne zaradi mene, ampak, ker oče ni hotel v partijo, pa še jezik je otresal tam, kjer mu ni bilo mesto. Zato sem moral eno dopoldne “švicati” pri profesorju Torkarju, ki je hodil v firmo dopisnikom predavat matematiko. Šele, ko je on dal svoje zelo pohvalno mnenje o mojem znanju, je bila moja štipendija odobrena.
1976 Rakek – Marjan Merhar, vratar NK Rakek, 3. del
NK RAKEK 1976
Na fotografiji ena od sestav ekipe NK Rakeka leta 1976, ko je bil njen vratar Marjan Merhar. Nastala je na igrišču NK Rakek. V ozadju je grič za katerim je OŠ Jožeta Krajca in nova telovadnica.
- Od leve: Čepijo: Andrej Modic, Matjaž Bombač, Franc Udovič, Vojko Mlinar, Dušan Arko, Peter Linta.
- Stojijo: Marjan Braniselj, Drago Udovič, Mitja Strochsack, Brane Šivec, Jože Telič, Radomir Đorđević, Marjan Merhar in Ivan Baraga.
1923 Rakek – Ponarejanje denarja
Prosim za potrpljenje, ker bo uvod malo daljši.
Na sliki je bankovec za deset dinarjev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev iz leta 1919. Bankovci so bili natisnjeni na papirju brez vodnega žiga in različne debeline. Risbe in gravure je izdelal Menti Clement Crnčić. Bili so svetlejših in temnejših barvnih odtenkov. Zaradi različnih tiskarskih strojev se razlikujejo številke na posameznih bankovcih in prav tako serijske številke. Za pretisk kronske protivrednosti v rdeči barvi so uporabili kovinske in gumijaste žige, zato pretiski niso enaki. Izdelali so jih v Franciji. Menjava je bila 40 kron za deset din. Upoštevajoč gospodarske razmere bi moralo biti ravno obratno. Ta menjava je skoraj spravila Avstrijo v bankrot. Ponaredki so redki. Dobro ohranjeni imajo ceno 60 evrov.
Begunje 1980/81 – 4. razred
Lepa slika v naravi za šolo in cerkvijo v Begunjah, v šolskem letu 1980/81. Na njej so učenci 4. razreda z razredničarko Meto Rupar.
1948 Logatec – Naš ata Miclov Mirko
Rodil se je v mali in odročni vasici Benete, kot srednji sin dedku Primožu in babici Francki. Nikoli ni bil predviden za naslednika Miclove kmetije, zato je z rosnimi trinajstimi leti odšel v uk k veleposestniku Brusu v Logatec. Tam se je izučil za peka. Večkrat nam je pripovedoval, kako si je kot najmlajši vajenec vsako jutro oprtal na rame koš in odnesel sveže pečen kruh v okoliške vasi.
1975 Rakek – Marjan Merhar, 2. del
Na fotografiji ekipa Trgovskega podjetja Nanos.
Stojijo od leve: Jože Gerželj, Marjan Merhar, Jakob (Jaka) Smodila, neznani trije. Čepijo od leve: Dušan Korpar, Dušan Arko, Miroslav Đorđevič, M. Majič, neznan.
1930 Rakek – Hedvika Urbar in družba
Na vrtu za Urbarjevo pekarno si Hedvika Urbar daje opravka s prašičem. Bogdan ga drži za rep, da ne bi ušel. Opazuje jo hčerka Vika. Na levi strani fotografije je Adolf Ölhofer. V ozadju se vidi hiša moje stare mame, ki stoji ob Kamniti poti. Hedvika se je rodila 16. maja 1888 v Gradcu. Kot kuharica je delala v Postojni pri nekem zdravniku. V pekarni v Ljubljani je spoznala moža in 30. junija 1914 sta se poročila. Umrla je leta 1965. (Vir: Anton Arko)
1960 Lož – Na balinplacu
Če smo prav razbrali s filma in spremljajočega zapisa, je fotografija nastala aprila 1960 v Ložu. Balincarji so se torej takole postavili ob Mlakarčkovi gostilni.
Vsi so v tagmašno oblečeni, skoraj zagotovo je bila Velikonočna nedelja. Sezona balinanja se je vedno začela ob Veliki noči.
1931 Rakek – Borsig
Nekatere fotografije so res neprecenljive in edinstvene, med njimi je zagotovo obračanje popolnoma nove parne lokomotive serije SHS 486 330, popularno imenovane Borsig, na popolnoma novi obračalnici na Rakeku 2. maja 1931.
Združene Avstro-Ogrske in Nemške čete s slovenskimi vojaki so leta 1918 premagale Italijo na Soški fronti, a kljub temu bile poraženke prve svetovne vojne. Ko smo se Slovenci kmalu zatem pridružili Kraljevini SHS s Srbijo na čelu, smo od poražencev prešli k zmagovalcem. In zmagovalci so bili upravičeni do povojnih reparacij, v katere so bile vključene tudi parne lokomotive. Železnice Kraljevine SHS so na ta račun iz Nemčije dobile več serij parnih lokomotiv, med drugim serije SHS 389, 486 in 583. Leta 1933 so bile preštevilčene v JDŽ 05, 06 in 30.
