1920 Rakek – Srečno novo leto
Staro voščilnico mi je podarila gospa Helena Lovrenčak. Njena pomembnost ni v novoletnem voščilu, temveč v prejemniku in pošiljatelju.
1945/54 Markovec – Janez Mohar Harašo
Ko sem zagledala to sliko v zapuščini Franca Trudna iz let 1945 – 54, sem jo takoj določila za predstavitev na naši spletni stari, saj sem Janeza Moharja poznala od svojih prvih dni v Markovcu – bili smo sovaščani, njegovi sinovi moji vrstniki in zdelo se mi je, da bo pisanje o njem vsaj mala malica, če že ne čisto veselje … Ko sem se lotevala dela, pa se je izkazalo, da ne vem več, ali je bil res rojen v Braziliji ali ne, da nisem prepričana ali je bil v svaštvu z Janezom Hribarjem in tudi ne, kakšen položaj je imel njegov sin Mirče kot častnik na Titovi ladji Galeb. In da nimam več koga vprašati. Odločitev, da pisanje opustim, je bila tik pred zdajci, ko se mi je v nekem kuhinjskem preblisku posvetilo, da je na desetine pripovedi Potočanovega atka leta 2021 v knjigi Zverina nam vse požre, ki je izšla v dragoceni zbirki Glasovi, objavil Potočanov dolgoletni znanec, pravnik in novinar Ilja Popit. V njej je na moje veliko zadovoljstvo spominov in pričevanj Janeza Moharja st. na vse cente zadosti, da ob sliki nekoliko osvetlim njegovo življenjsko pot.
1969 Rakek – Vaje iz matematike
Vaje in naloge iz matematike za sedmi osmi razred osnovne šole je napisal Jože Žabkar. To je že višja matematika. Izhaja iz dejstva, da smo se do sedmega razreda že naučili osnovnih računskih operacij, kot so seštevanje, odštevanje, deljenje in množenje. Moram priznati, da imam s poštevanko še vedno težave. Pravzaprav jih imam vedno več. Knjiga je izšla leta 1969. Nisem bila njena prva uporabnica. V časih mojega šolanja se učna snov še ni spreminjala in smo lahko knjige kupili od starejših učencev. Danes ima vsak učitelj svojega avtorja, ki ga po domače povedano naprej poriva. Potem so pa še delovni zvezki, ki se jih uporabi le enkrat. Kaj je bilo narobe z navadnimi zvezki, v katere smo mi pisali? Tršica je rekla, da so za domačo nalogo vaje od tri do deset na strani 51. Potem smo prepisali nalogo v zvezek, naredili račun in to je bilo vse. Učili smo se, da je ena in ena dve, razen če ni s samoupravnim sporazumom drugače določeno.
1941 Ivanje selo – Prevrnjena lokomotiva
Dvotirna železniška proga Ljubljana-Postojna je bila med drugo svetovno vojno pogosta tarča partizanskih sabotaž, ker je po njej okupator vsakodnevno prevažal velike količine vojaškega materiala. Progo je med Borovnico in Rakekom obdajalo široko gozdno zaledje, ki je partizanom omogočalo prikrito delovanje in uničevanje proge. 4. oktobra 1941 so partizani minirali železniško progo nad Ivanjim selom. Poleg lokomotive je iztirilo še 12 vagonov, proga pa je bila neprevozna 14 ur.
Ob 60. rojstnem dnevu, 29. marca 1934, je generalu Rudolfu Maistru čestital tudi predsednik Občine Rakek g. Franjo Tavčar. Takole je zapisal v čestitki:
V imenu vseh občanov Vam pošiljam najiskrenejše čestitke k Vaši 60 letnici z željo, da bi Vas Bog ohranil še mnoga leta zdravega narodu in domovini.
Tavčar Franjo predsednik občine Rakek”
General Rudolf Maister se je za čestitko zahvalil 5. 4. 1934 in med drugim zapisal:
Vaše ljubeznjive čestitke k mojemu 60. rojstnemu dnevu so me izredno razveselile in se Vam toplo zanje zahvaljujem. Prosim tudi, da izročite mojo zahvalo na prihodnji občinski seji gg. občinskim svetovalcem.
Vaš pozdrav me je posebno zato razveselil, ker je Rakek in Unec že skoraj 45 let sicer moj drugi, a vendar pravi dom.”
Tako je general Rudolf Maister poudaril, kako pomembna sta zanj Rakek in Unec. Na Rakeku je pri Lovru in Matildi Sebenikar preživljal svoja otroška in mladeniška leta, gotovo je tu dobil pri teti Matildi tudi nekaj navdiha za pesnjenje, pa tudi za narodno zavedno držo; na Unec pa je k teti Matildi Sebenikar in soji materi Franji prihajal v svojih zrelih letih. Ne smemo pozabiti, da je Matilda Sebenikar, ki ni imela potomcev, darovala celotno Sebenikarjevo posestvo s hišo, leta 1923 Rudolfovima in Franjinima sinovoma Hrvoju in Borutu.
Kar samo po sebi se je nakazovalo, da si general Rudolf Maister zasluži, da postane častni občan občine Rakek, in v vabilu za sejo občinskega odbora občine Rakek, 13. junija 1934, je bila 2. točka dnevnega reda: Izvolitev generala Maistra za častnega člana občine.
1932 Milanov Vrh – Mohoričev laz
Slika je nastala na svečnico, 2. 2. leta 1932, posnel jo je skoraj brez dvoma Mirko Klepec, na njej pa je dvoje žensk, en moški ter zadnjica smučarja, ki se je ravno sklonil tam na levi strani slike. Morda si pripenja smuči. Za njimi je redek mešani gozd in nekaj brinja, strmina pa ravno prava za lagodno smučanje.
Ko ogledujemo te slike iz zbirke dr. Viktorja Kraševca, ki jih je v veliki večini posnel Mirko Klepec, vidimo da je tudi on, podobno kot v Loški dolini Alojz Tomec, imel izostren občutek za pomembnost neponovljivih ali tipičnih dogodkov in prizorov, ki jih je slikal: otroci, ki smučajo, delavska družina pred hišo, notranjost delavske hiše … Tu je pa prizor s smučarji – morda trenutek razvedrila z njemu ljubimi ljudmi ali dragimi gosti.
Cerknica 1982/83 – 6. a razred
V šolskem letu 1982/83 z razredničarko Majo Milavec, v zelenju šolskega vrta slikan 6.a razred.
1933 Žiri – Državna meja
Na sliki so Žiri z vrisano državno mejo po Rapalski pogodbi. V oči najprej pade farna cerkev sv. Martina. Posvečena je bila na Martinovo nedeljo 17. novembra 1912. V zadnji hiši nasproti cerkve je bila mežnarija in šola. Novo središče kraja se je oblikovalo okrog cerkve in se ob cesti širilo v žirovsko kotlino. Ob glavni cesti so bile nanizane vse najpomembnejše stavbe tistega časa in kraja: cerkev, mežnarija, šola, mesnica, trgovine, občina, čevljarske delavnice in seveda več gostiln.
1913 Rakek – Vagonska vaga
Tirne vagonske vage so bile nekoč standardna oprema vsake železniške postaje. Tudi Rakek pri tem ni bil nobena izjema, saj se je na postaji preložilo veliko tovora, predvsem lesa. Kdaj je Rakek dobil prvo vagonsko vago ni znano, zagotovo pa v 2. polovici 19. stoletja. Leta 1913 je bil izdelan načrt mostne vagonske vage brez prekinitve tira z nosilnostjo 30 t, dolžino 8 m in s plitvim temeljenjem na tiru št. 5 in v km 484.028, merjeno z Dunaja. Načrt je bil izdelan z namenom zamenjati zastarelo in neustrezno obstoječo vago na postaji, ki je bila kot prva vgrajena nekaj desetletij nazaj.
Odmev na oddajo Čarovnica na RTV SLO1
Perkova praskanka čarovnic v Domu na Slivnici
Stare slike 