1971 Cerknica – Prvo sveto obhajilo
Slika prvoobhajancev iz Cerknice in bližnjih vasi iz leta 1971. Slikani zadaj za župniščem, pred svojo učilnico. V sredini ponosno sedi župnik g. Jože Pungerčar.
1945 Dolenje Poljane – V soboto zjutraj
Okoliševa kašča na Dolenjih Poljanah, kjer se je 10. februarja 1945 zgodil opisani dogodek
Veliko je že napisanega o povojnih pobojih slovenskih domobrancev, vrnjenih iz Vetrinjskega polja in hrvaških ustaših, pobitih v zaključnih bojih, kakor tudi vrnjenih v Jugoslavijo v maju 1945. Za to kvizlinško soldatesko je slovenska država namenila že veliko proračunskega denarja, porabljenega za ugotavljanje in prekopavanje prikritih grobišč (Huda jama, Teharje, Kočevski rog …). Postavljenih je že veliko spominskih obeležij sodelavcem okupatorja širom po Sloveniji. Ustanovljena je komisija za odkrivanje prikritih grobišč, ki je namenjena predvsem za odkrivanje grobišč tistih, ki so v sodelovanju z nemško in italijansko okupatorsko vojsko storili številne zločine nad upornim slovenskim prebivalstvom.
1959/63 Pudob – Delavke za plastinjektorji
Na sliki, nastali med leti 1959, ko je Kovinoplastika začela s proizvodnjo plastičnih izdelkov v Zadružnem domu v Pudobu, in letom 1963, ko se je moja mama, ki je tudi na sliki, ponesrečila in potem ni več delala tukaj, vidimo tri delavke pri strojih za brizganje izdelkov iz plastične mase.
Nemalo sem bila presenečena, ko mi je Franc Bavec povedal, da so prve plastinjektorje, kot se tem strojem učeno reče, izdelali domači konstruktorji in orodjarji v Kovinoplastiki, tisti, ki so delali v Orodjarni v nekdanjem hotelu!
1946 Rakek – Tek na Blaževcu
Fizkulturno društvo Rakek je 1. maja 1946 priredilo tekmovanje v teku čez drn in strn pod imenom »Prvenstvo Notranjske za leto 1946«. Tekmovanje je bilo pika na i prvomajskim proslavam. Lep sončen dan je na Rakek privabil številne navdušence za telesno kulturo, tekmovalce in gledalce, iz številnih krajev od blizu in daleč. Proga je bila težka, saj je potekala po hribovitem terenu. Na sliki je skupina članov na startu. Pomerili so se na dva kilometra dolgi progi. Prvih šest mest so zasedli tekmovalci JLA, sedmi je bil Rakovčan Leo Grom.
1960/63 Pudob – Pred Orodjarno/Hotelom
Kadar so se ob posebnih dogodkih slikale skupine, se je pogosto zgodilo, da je sliko za spomin dobil vsak član. Tako je najbrž bilo tudi s to fotografijo, ki smo jo že objavili leta 2011 z bogatim besedilom Anite Manfreda, zdaj pa se je ponovno pojavila kot sestavni del zbirke starih slik Franca Bavca. Skrbno jo hrani v spomin na očeta in lastne mladostne dneve, ki jih je preživljal prav v tej stavbi in s temi možmi …
Orodjarstvo v Kovinoplastiki je zaživelo v nekdanjem Hotelu Jelen v Pudobu kot posledica spoznanju vodstva podjetja, da brez lastne izdelave orodij ne bo šlo naprej.
Moški so slikani na dvorišču nekdanjega hotela, kjer se v ozadju vidijo okna strojne orodjarne, medtem ko je bila ročna v nadstropju; tam je bila tudi povsod nepogrešljiva administracija. Na tabli poleg zadnjega okna (najbrž blizu vhoda) se bere: Kovinoplastika, Orodjarna, obrat Pudob.
1930 Rakek – Stanovanjska
Ogromna železničarska stanovanjska hiša na spodnjem koncu Rakeka je bila namenjena železničarjem in njihovim družinam. Okoliški prebivalci so ji dali enostavno ime “stanovanjska”. Fotografijo je leta 1930 z Velikega Orljeka posnel fotograf Vekoslav Kramarič.
Cerknica 1976/77 – 5. d razred
V šolskem letu 1976/77 so se učenci 5.d razreda, dobro razpoloženi in v spremstvu svojega razrednika na hitro posedli na pripravljeno mesto, da jih je fotograf slikal. Zakaj na hitro? Tistega dne niso imeli pouka, ampak so odhajali na šolski izlet. Odšli so v Postojnsko jamo. Da to drži se vidi po torbicah, ki jih imajo nekateri ob sebi. V njih je shranjena malica, ki na izletu še kako prav pride. Vsi so obuti v čevlje in ne copate, pa jopice, jopiči ter sproščena pokrivala. Tudi razrednik je v klasični obleki. Zanj je bila med poukom značilna delovna halja. Mogoče jih je za vogalom že čakal avtobus.
1939 Rakek – Pred spomenikom
Štiri mladenke, dve sta Sokolici, pozirajo pred spomenikom kralju Aleksandru I. na Rakeku. Žal ne poznamo nobene.
1956 Ivanje selo – Obročarstvo 5.
Koretele so pripravljene za trg
Obročar Vesel iz Ivanjega sela narejeno koretelo jemlje iz obročarskega stola, zložil jo bo k ostalim koretelam pred hišo. Za prodajo ni imel skrbi, kupci so prišli sami. Tedaj, leta 1956, je koretele odkupovala Kmetijska zadruga Unec. Po vojni, ko ni bilo več zasebne trgovine, je obroče odkupoval posebej za te namene ustanovljen LESOB, državna trgovina z lesenimi obroči Unec, ki je z letom 1949 prešel v Kmetijsko zadrugo Unec.
1956 Ivanje selo – Obročarstvo 4.
Izdelava koretel
Počasi se bližamo zaključnim opravilom obročarja pri izdelavi koretel. Koretele so pravzaprav nekakšna embalaža obročev. Obroči so tako pripravljeni za pot do uporabnikov. Koretele so povezane na štirih mestih s trto, da ne razpadejo. Trta je izdelana iz tanke šibe. Obročar Vesel je stopil na debelejši konec te dober meter dolge šibe in jo začel zavijati, vrteti, da je postala gibka, upogljiva, in se pri vezanju ni prelomila ali utrgala.
Stare slike 