1939 Rakek – Pred spomenikom

Štiri mladenke, dve sta Sokolici, pozirajo pred spomenikom kralju Aleksandru I. na Rakeku. Žal ne poznamo nobene.

Slovenci smo od nekdaj bežali. Najprej iz Avstro-Ogrske, nato iz Kraljevine Jugoslavije in na koncu še iz socialistične Jugoslavije. Kdaj bo na vrsti Evropska unija? Bežanje iz neljubih državnih tvorb ni preprečilo nastajanja kulta osebnosti in v zvezi s tem postavljanja spomenikov preminulim ali še živim vladarjem. Spomenike smo potem obiskovali in pozirali pred njimi. Za spomin za naše potomce, ki jim je (bilo) za pretekle vladarje vseeno.

Cesar Franc Jožef I. je bil med Slovenci od nekdaj priljubljen. Z obiskom popotresne Ljubljane in očitnim kazanjem prizadetosti in sočustvovanja s prizadetim prebivalstvom je ta kult osebnosti še okrepil. Takoj po obisku so se mestne oblasti odločile cesarju postaviti spomenik. Odkrit je bil leta 1908 na Sodnijskem trgu pred Sodno palačo. Drugi spomenik so postavili leta 1916 ob cesarjevem zadnjem rojstnem dnevu poleg Ljubljanskega gradu. Takoj po razglasitvi Kraljevine SHS so po vsem slovenskem ozemlju odstranili spomenike in obeležja, ki so spominjali na rajnko Avstrijo. Cesar je mrtev, živelj kralj!

Množično postavljanje spomenikov kralju Aleksandru se je pričelo šele po njegovi smrti leta 1934. Postavili so mu ga v skoraj vseh večjih mestih. Tudi v Marseillu in Parizu. Odkritja spomenikov so bila množično obiskana tudi na račun Sokolov, katerih pokrovitelj je bil. Na Rakeku sta bili celo dve proslavi, prva 17. oktobra 1937, druga pa naslednje leto 24. aprila, ko so se prišli poklonit Sokoli. Ti se odkritja prejšnje leto niso mogli udeležiti. Tudi Aleksandrov spomenik je končal neslavno. Odstranili so ga na ukaz fašistov leta 1941. Podstavek je pa še. Kralj je mrtev – živel Tito!

Manfred Mešnik je ob Titovi smrti zapisal, da bo najlepši spomenik Titu trajnostna uresničitev njegovih načrtov oziroma ciljev. Pa še to nam ni ratalo. Največji Titov spomenik je bil postavljen v Titovem Velenju, ki se je tako imenovalo od leta 1981 do 1990. Spomenik so postavili leta 1977. Avtor je Antun Augustinčić. Pred njim sem se še sama slikala, ker je stal v neposredni bližini stanovanja moje tete. Titove spomenike so po razpadu Jugoslavije porušili ali prestavili v muzeje. Tudi v Velenju je leta 1991 takratna občinska skupščina glasovala o odstranitvi spomenika. Predlog ni bil sprejet. Tako ostaja spomenik na osrednjem velenjskem trgu do današnjih dni. I posle Tita – Tito! (Tudi po Titu – Tito!)

Spomenik so obiskale dopoldan, saj senca pada na zahod.

Našitkov na rokavih sokolskega kroja do sedaj še nisem videla. Izgleda kot sokol med spuščanjem na miš.

Podstavek bi bil še vedno uporaben. Je lep in lepo ohranjen glede na starost in skrb, ki mu je nihče ne posveča.

Viri:

• Antoličič, G.: Od Olimpa do smetišča zgodovine in nazaj – slovenski pogledi na cesarja Franca Jožefa od konca prve svetovne vojne do razpada Jugoslavije. Acta Histriale. Letnik 29 (2021), številka 1, strani od 91 do 110.

Kraj: Rakek
Datum: 1939
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 27. 8. 2023
Oblika: 3 fotografije