1956 Podcerkev – Poroka na zapravljivčkih

Poroka (ohcet)  z zapravljivčki je bila januarja leta 1956, zima je bila še brez snega.

Slavnostni in pomemben dogodek  se je odvijal pozimi, zato so vsi udeleženci toplo oblečeni. Svatje so v plaščih (mantəlnah). Z zapravljivčki so se, med potjo v Stari trg,  kjer je bila  civilna in cerkvena poroka, ustavili še za poročno fotografijo. Franc Truden jo je posnel kar pred svojo hišo. Pogosto so fotografa pri delu opazovali zvedavi otroci.  Enega je nehote ujel v levem spodnjem kotu. Otroci skoraj nikoli ne mirujejo, zato so na slikah njihove postave pogosto zamegljene.

“Stana je za svojega  moža izbrala Kastavca”, mi je povedala ga. Ana. “Koga – kdo pa je to?” me je zanimalo, saj mi je bil izraz povsem tuj, neobičajen. “To je bil eden od fantov, ki so iz Kastav, blizu Opatije, k nam prišli za delom”, mi je razložila. “Pri nas  so delali ceste.”

Pogled na vzpetino v ozadju nam razloži od kod vasi ime. Pod cerkvijo se po hribu navzdol zvrstijo  vse hiše.

____________________________________________________________

Vsi udeleženci  poroke imajo na prsih cvet izdelan iz krep papirja. Te cvetlice jim  je izdelala gospa iz Dan.

Zapravljivček za ženina	Od leve  Ana Pavlič (naša znanka iz telovadnih nastopov), ženina (Dušan Jardas ) slabo vidimo, skrit je za klobukom, Ivan Antončič – Grabnar, v klobuku in s cvetlico na prsih, dve ženinovi sestri, v mornarskem pokrivalu sestrin mož. V paru sta Maukotov in Grabnarjev konj. Slovesnost dogodka so podkrepili z jugoslovanskima zastavicama, ki so ju pripeli na komata.
Zapravljivček za nevesto	Ženinov bratranec, nevesta Stana Mauko (Rihtarjeva), ženinov brat, Stane Hace,  lastnik vpreženega para konj Neveka – ženinova sestra, harmonikaš Ivan Hace –Mežnarjev, ki se je kasneje odselil v daljno Avstralijo, Tudi rep konja je urejen – spodvezan.
Cerkev sv. Martina v Podcerkvi	Podružna cerkev Sv. Martina na vrhu vasi ima v svojem zvoniku zvon iz leta 1505, ki je  najstarejši zvon v župniji. Arhitektura je baročna. V notranjost je v glavni niši upodobljen sv. Martin  na konju, v vojaški opravi. Na sliki deli svoj plašč z beračem. Čaščenje svetega Martina je v Sloveniji razširjeno zlasti po vinorodnih krajih. Martinovo (11. november) je po ljudskem prepričanju dan, ko sveti Martin iz mošta dela vin’.
Tudi konja sta v ohcetni opravi.	Za slavnostne in nedeljske vožnje so bili posebni komati (homati), ki so morali biti vedno lepo zloščeni s črnim globinom ali namazani z mastjo  za usnje. Imeli so več ali manj svetlečih — kromiranih dodatkov. Takšen je  na sliki v špici komata. Pri jermenu čez hrbet je okrogla ploščica, ter posebej bogato okrašen širok trak z zvončki, ki je pripet na sam komat. Po dolgotrajnem iskanju smo le ugotovili naziv za ta dodatek – mušnə kə. Pri lažjih delih ali pa vožnji z zapravljivčkom  je bil lajpkis del komata. K pražnji opravi sodijo tudi raznobarvni trakci (panglci) iz krep papirja.

Viri:

• Stana Mavko, Anita Manfreda, Stane Hace
• Janez Kebe: Loška dolina z Babnim Poljem

Kraj: Podcerkev
Datum:29.01.1956
Avtor: Franc Truden
Zbirka: Stana Mavko
Skenirano: 4. 10. 2010
Oblika: fotografija