Skip to content

1942 Stari trg- Sadili smrekce

13. 04. 2011

Kljub temu da so so vojne razmere izredno motile šolski pouk, so se pri kmetijski uri odpravili saditi smrekice.  Praktični  pouk je zajemal tudi cepljenje drevja, urejanje šolskega vrta in poznavanje orodja.

Za tako delo se je kar malce prelepo  oblečena skupina treh razredov odpravila na bližnji hribček nasproti starotrške šole  Mali vrhek, drugače pa je bilo temu namenjeno širše območje med Loškim gradom in Knežjo Njivo. Sadili so tudi na Ulaki in Kopavniku.

“Kaj pa ima skoraj vsak učenec ta štil v roki? “,  me je zanimalo.  Oče mi je hitro pojasnil da je  moral vsak prinesti orodje od doma, če  je le bilo pri hiši. Prinesli so runco ali pa kramp. Poznojesenski čas, tja do začetka pomladi in dokler ima zemlja dovolj vlage,  je najprimernejši čas za mlade smrekice. Učili so jih da je treba najprej skopat primerno jamco,  vanjo položiti kepo stisnjene zemlje in čeznjo razporediti mlade smrečje korenine. Tako vsajena smrekica potrebuje še malce dobre zemlje,  na začetku odkopano travno važo,  rahel pritisk ali dva okoli nje in nekaj let  sreče pred lačno divjadjo.

Če so bila ta navodila prava, lahko preverimo. Ozremo se na hribček Mali vrhek tam za naseljem Ograde, Ulako, Kopavnik  in  vidimo vednozelene, vsaj že sedemdesetletne  nasade, ki so rezultat  truda sedaj vsaj osemdesetletnih  pogozdovalcev.

____________________________________________________________

Učence je takrat poučeval učitelj Prešeren, brat učiteljice Štefanije Prešeren, katera  je dne 15. II. 1941, po trinajstletnem službovanju prišla iz Beltincev. Učiteljica Prešernova je bila med učenci zelo priljubljena. Po njenem prihodu je prišel še on. Iz gorenjskih krajev ga je v Stari trg  pripeljala tamkajšnja nemška okupacija, zato sklepam da je fotografija iz šolskega leta 1942/43.

Okupator je 25. VI. 1941 v Ljubljano odpeljal  šolskega upravitelja Ivana Mercina, za v. d. upravitelja pa je postal Franc Čebohin. Razmere za delo šole so bile vedno težje, pouk se je začel 4. okt. 1941. in v tem letu je bila neobvezno uvedena italijanščina, za katero se je od 356 prijavilo 49 otrok.

Dne 3. v. 1942 so Italijani  odpeljali v zapore v Ljubljano v. d. upravitelja Franca Čebohina. Na njegovo mesto je bila imenovana Štefanija Prešeren. V izredno težkih razmerah je zaradi pomanjkanja učiteljev svojo požrtvovalnost  in narodno zavest delila  kar med tri razrede hkrati. Letalski napadi, zasedba šolskih prostorov, uničenje že tako revnega učnega inventarja, internacija mož, fantov,  žena in veliko požganih  domov so bili povod za številne prekinitve pouka. Pouk je bil prekinjen do 22. V. , 23. V. je prišlo v šolo le pet učencev.

Vdor Nemcev v šolskem letu 1944/45  je povzročil pobeg kar nekaj učiteljev, kar je poleg uničenja šolskega arhiva, knjižnice, učil še dodatno oteževalo pouk. Takrat je dolino verjetno zapusti tudi učitelj Prešeren.

V dolino so 24. novembra 1944 ponovno vdrli pripadniki sovražnih sil in pretresenim učencem iz razredov odpeljali Štefanijo Prešeren in Marijo Benčina.  Slutila je kaj jo čaka.  Še zadnjič je pomahala in z bridkim nasmeškom pozdravila po razredu: “Pozdravljeni moji ljubi otročički”.  Med  Sveto Ano in Svetim Štefanom se je končala pot Štefanije Prešeren .

Pouk v Starem trgu je bil do 1. aprila 1945 prekinjen, do takrat pa je učence iz vasi Knežja Njiva, Markovec, Vrhnika, Viševek  v Koča vasi poučevala Justina Krajc, katera je kasneje tudi prevzela upraviteljstvo šole.

Upraviteljske posle je po končani internaciji prevzel Ivan Mercina, Justina Krajčeva pa je bila med šolskim letom prestavljena na gimnazijo. Po upokojitvi Ivana Mercina je bil 6. I. 1947  za šolskega upravitelja imenovan Rudolf Gašperin. Povojno šolanje otrok je bilo zaradi okrnjenih družin in  obnove številnih porušenih domov izredno oslabljeno.

____________________________________________________________

Zgoraj: 

  • Terezija Ovsec (Knežja Njiva)
  • Marija Drobnič (Knežja Njiva)
  • Ivanka Kraševec — Pajničeva (Vrhnika)
  • učitelj Prešeren

spodaj:

  • Ivan Kraševec — Malnarjev (Dane)
  • Viktor Avsec (Knežja Njiva)
  • Vinko Modic — Blošken (Pocerkev)
  • Tone Martinčič (Podcerkev)
dekleta: 

  • Ana Koren- Kočevarjeva (Podcerkev)
  • Mara Žnidaršič — Namretova (Nadlesk), pred njo stoji
  • Mara Mlakar — Starmanova (Dane)
  • Ivanka Kandare (Dane)
  • Ivanka Benčina (Nadlesk) in najmanjša
  • Francka Mihelčič (Knežja Njiva);

fantiča sta:

  • Stanislav Hace — Točkov (Podcerkev) in
  • z runco v roki Alojz Avsec — Polovnik (Knežja Njiva)
  • Tone — Lohnetov (Knežja Njiva), za njim
  • Stane Levec– Kontelov (Sveta Ana)
  • Skuk (Lož)
  • Franc Kandare–Mihule (Dane), kasnejši smučarski reprezentant

 

  • Janez Bavec — Bločanov (Nadlesk)
  • Tone Hace — Jurjevcev (Podcerkev)
  • Viktor Kočevar
  • Tone Kandare — Mehal (Dane)  si je hlače zaščitil z vojaškimi ovijači
  • Milan Kandare — Jakopcov (Dane)
  • Drago Lekan

 

Še zapis na zadnji strani kar že porumenele fotografije, da so res: 

” Sadili smrekce”.


____________________________________________________________

Iz obeh spričeval lahko razberemo menjavanje učiteljev in prekinitev pouka.

Spričevalo

Spričevalo 1942

____________________________________________________________
Slovarček:

  • štil: ročaj
  • runca: orodje za kopanje, močnejše kot motika
  • kramp: orodje za kopanje, navadno s sekalom in konico
  • važa: odgrnjena zgornja plast zemlje, ruša

____________________________________________________________

Viri:

  • Stanislav Hace
  • NOTRANJSKI LISTI I, 1977:  str.170, 171, 172

Kraj: Stari trg
Datum: šol. l. 1942/43
Avtor: neznan
Zbirka: Stanislav Hace
Skenirano: 20. 2. 2011
Oblika: fotografija

5 komentarjev leave one →
  1. Anonimnež permalink
    13. 04. 2011 21:24

    Zelo izvirna slika in njen komentar.

    Všeč mi je

  2. anitamanfreda permalink
    14. 04. 2011 16:42

    Hvala. Prav je, da dobimo vpogled tudi na šolske razmere v kar težkem medvojnem obdobju. Ali kateri od bralcev hrani spomine na podobno šolsko obdobje? Zanimivo jih bo izvedeti.

    Všeč mi je

    • 16. 04. 2011 12:51

      Slik iz obdobja 1941-1945 ni. Ne vem, kaj se je z njimi zgodilo. Ze res, da jih ni nastalo toliko, kot v mirnem času, kakšna pa bi vseeno morala biti.

      Všeč mi je

  3. Anonimnež permalink
    29. 01. 2014 09:52

    Izjemno pomemben prispevek, vsaj zame – pravkar skušam napisati nekaj spominov na Justino Krajc, dolgoletno ravnateljico šole v Starem trgu in ta prispevek zelo osvetli tedanje šolske razmere. Poleg tega je vedno znova ganljivo zagledati obraze, ki si jih poznal in so del tvojega življenja. Hvala za trud, naj bo poplačan! Milena

    Všeč mi je

  4. tone permalink
    2. 11. 2014 09:15

    Naj povem da sem staneta levca (kontelovga) poznal in je pokopan na pokopališču v šmihelu

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: