1942 Stari trg- Sadili smrekce
Kljub temu da so so vojne razmere izredno motile šolski pouk, so se pri kmetijski uri odpravili saditi smrekice. Praktični pouk je zajemal tudi cepljenje drevja, urejanje šolskega vrta in poznavanje orodja.
Za tako delo se je kar malce prelepo oblečena skupina treh razredov odpravila na bližnji hribček nasproti starotrške šole Mali vrhek, drugače pa je bilo temu namenjeno širše območje med Loškim gradom in Knežjo Njivo. Sadili so tudi na Ulaki in Kopavniku.
“Kaj pa ima skoraj vsak učenec ta štil v roki? “, me je zanimalo. Oče mi je hitro pojasnil da je moral vsak prinesti orodje od doma, če je le bilo pri hiši. Prinesli so runco ali pa kramp. Poznojesenski čas, tja do začetka pomladi in dokler ima zemlja dovolj vlage, je najprimernejši čas za mlade smrekice. Učili so jih da je treba najprej skopat primerno jamco, vanjo položiti kepo stisnjene zemlje in čeznjo razporediti mlade smrečje korenine. Tako vsajena smrekica potrebuje še malce dobre zemlje, na začetku odkopano travno važo, rahel pritisk ali dva okoli nje in nekaj let sreče pred lačno divjadjo.
Če so bila ta navodila prava, lahko preverimo. Ozremo se na hribček Mali vrhek tam za naseljem Ograde, Ulako, Kopavnik in vidimo vednozelene, vsaj že sedemdesetletne nasade, ki so rezultat truda sedaj vsaj osemdesetletnih pogozdovalcev.
____________________________________________________________
Učence je takrat poučeval učitelj Prešeren, brat učiteljice Štefanije Prešeren, katera je dne 15. II. 1941, po trinajstletnem službovanju prišla iz Beltincev. Učiteljica Prešernova je bila med učenci zelo priljubljena. Po njenem prihodu je prišel še on. Iz gorenjskih krajev ga je v Stari trg pripeljala tamkajšnja nemška okupacija, zato sklepam da je fotografija iz šolskega leta 1942/43.
Okupator je 25. VI. 1941 v Ljubljano odpeljal šolskega upravitelja Ivana Mercina, za v. d. upravitelja pa je postal Franc Čebohin. Razmere za delo šole so bile vedno težje, pouk se je začel 4. okt. 1941. in v tem letu je bila neobvezno uvedena italijanščina, za katero se je od 356 prijavilo 49 otrok.
Dne 3. v. 1942 so Italijani odpeljali v zapore v Ljubljano v. d. upravitelja Franca Čebohina. Na njegovo mesto je bila imenovana Štefanija Prešeren. V izredno težkih razmerah je zaradi pomanjkanja učiteljev svojo požrtvovalnost in narodno zavest delila kar med tri razrede hkrati. Letalski napadi, zasedba šolskih prostorov, uničenje že tako revnega učnega inventarja, internacija mož, fantov, žena in veliko požganih domov so bili povod za številne prekinitve pouka. Pouk je bil prekinjen do 22. V. , 23. V. je prišlo v šolo le pet učencev.
Vdor Nemcev v šolskem letu 1944/45 je povzročil pobeg kar nekaj učiteljev, kar je poleg uničenja šolskega arhiva, knjižnice, učil še dodatno oteževalo pouk. Takrat je dolino verjetno zapusti tudi učitelj Prešeren.
V dolino so 24. novembra 1944 ponovno vdrli pripadniki sovražnih sil in pretresenim učencem iz razredov odpeljali Štefanijo Prešeren in Marijo Benčina. Slutila je kaj jo čaka. Še zadnjič je pomahala in z bridkim nasmeškom pozdravila po razredu: “Pozdravljeni moji ljubi otročički”. Med Sveto Ano in Svetim Štefanom se je končala pot Štefanije Prešeren .
Pouk v Starem trgu je bil do 1. aprila 1945 prekinjen, do takrat pa je učence iz vasi Knežja Njiva, Markovec, Vrhnika, Viševek v Koča vasi poučevala Justina Krajc, katera je kasneje tudi prevzela upraviteljstvo šole.
Upraviteljske posle je po končani internaciji prevzel Ivan Mercina, Justina Krajčeva pa je bila med šolskim letom prestavljena na gimnazijo. Po upokojitvi Ivana Mercina je bil 6. I. 1947 za šolskega upravitelja imenovan Rudolf Gašperin. Povojno šolanje otrok je bilo zaradi okrnjenih družin in obnove številnih porušenih domov izredno oslabljeno.
____________________________________________________________
 |
Zgoraj:
spodaj:
|
 |
dekleta:
fantiča sta:
|
 |
|
 |
|
 |
Še zapis na zadnji strani kar že porumenele fotografije, da so res:
” Sadili smrekce”.
|
____________________________________________________________
Iz obeh spričeval lahko razberemo menjavanje učiteljev in prekinitev pouka.
Spričevalo
Spričevalo 1942
____________________________________________________________
Slovarček:
- štil: ročaj
- runca: orodje za kopanje, močnejše kot motika
- kramp: orodje za kopanje, navadno s sekalom in konico
- važa: odgrnjena zgornja plast zemlje, ruša
____________________________________________________________
Viri:
- Stanislav Hace
- NOTRANJSKI LISTI I, 1977: str.170, 171, 172
Kraj: Stari trg
Datum: šol. l. 1942/43
Avtor: neznan
Zbirka: Stanislav Hace
Skenirano: 20. 2. 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Zelo izvirna slika in njen komentar.
Hvala. Prav je, da dobimo vpogled tudi na šolske razmere v kar težkem medvojnem obdobju. Ali kateri od bralcev hrani spomine na podobno šolsko obdobje? Zanimivo jih bo izvedeti.
Slik iz obdobja 1941-1945 ni. Ne vem, kaj se je z njimi zgodilo. Ze res, da jih ni nastalo toliko, kot v mirnem času, kakšna pa bi vseeno morala biti.
Izjemno pomemben prispevek, vsaj zame – pravkar skušam napisati nekaj spominov na Justino Krajc, dolgoletno ravnateljico šole v Starem trgu in ta prispevek zelo osvetli tedanje šolske razmere. Poleg tega je vedno znova ganljivo zagledati obraze, ki si jih poznal in so del tvojega življenja. Hvala za trud, naj bo poplačan! Milena
Naj povem da sem staneta levca (kontelovga) poznal in je pokopan na pokopališču v šmihelu