1929 Cerknica – Tamburašice

Če so imeli v Cerknici fantje pihalno godbo, potem so imela dekleta tamburaški orkester.

Dekleta so do leta 1929, torej do razpusta vseh jugoslovanskih telovadnih organizacij,  igrale v tamburaškem orkestru kot orlice. Večino tamburašic na sliki lahko najdemo tudi sliki 1930 Cerknica – orli, orlice in podmladek.

____________________________________________________________

Tamburica je glasbilo s strunami, sorodno ruski balalajki, ukrajinski banduri, španski kitari in drugim podobnim instrumentom. Vsa ta podobna glasbila so s poreklom iz območja Perzije (današnji Iran), kjer so stari Asirci pred 5000 leti imeli glasbilo zelo podobno tamburici.

Ne ve se kdaj je tamburica prišla iz Perzije (današnji Iran) k nam. Nekateri pravijo, da so južni Slovani prinesli pred več kot 1300 leti v naše kraje. Drugi pa domnevajo, da so jih k nam prinesli Turki pred približno 500 leti.

Središče tamburice je v Bosni, kjer so pred več kot 100 leti začeli nastajati prvi tamburaški stestavi. Iz Bosne se je nato širila naprej in tako prišla vse do naših krajev (Slovenije).

Velikosti in imena tamburic

Prav tako kot v ostalih orkestrih tudi v tamburaškem obstajajo različne velikosti in imena inštrumenov.

Za najvišje tone so bisernice. Po velikosti je najmanjša. V tamburaškem orkestru so ponavadi prva, druga in tretja bisernica. Včasih se je druga bisernica imenovala kontrašica (zaradi melodije katero je igrala). To ime se sedaj ne uporablja tako pogosto. V sremskem sistemu se prva bisernica imenuje tudi prim ali prima in druga bisernica tercprim ali tercprima.

Za srednje tone so brači. Po velikosti so drugi najmanjši. V orkestru so navadno prvi, drugi in tretji brač. V sremskem sistemu se prvi brač tudi imenuje basprim ali basprima in drugi brač tercbasprim ali tercbasprima.

Za nižje tone so čelo tamburice: čelovič, čelo-brač in čelo. Po velikosti so malo večje od bračev. V orkestru so navadno vse od čelo tamburic, v manjših sestavih navadno samo ena od teh.

Za spremljavo so bugarije. Po velikosti je enaka čelo tamburicam. Navadno so prva, druga in tretja bugarija. Najpogosteje se uporablja druga bugarija (pri dvoglasnem sistemu) ali samo tretja (pri sremskem sistemu). Prva bugarija se uporablja vse redkeje. Pri sremskem sistemu se bugarija imenuje tudi kontra.

Za najnižje tone se uporablja berda. Po velikosti je največja. Pri sremskem sistemu se imenuje tudi bas.

____________________________________________________________

	Z leve stojijo: neznana, Antonija Caserman, Ivanka Caserman — Ipavča (poročena Vidrih), neznana.
	Z leve sedijo: Marija Lovko — Tažljeva (poročena Simičak), neznana, Elza Turšič — Drašcova.
	Z leve sedijo: Smukcova, neznana, Ostankova, Marija Ronko. V srednji vrsti je prva z desne Meri Zadel — Slabetova, ki so ji, kot največjemu dekletu, zaupali največji instrument imenovan berda ali bas. Zgornja vrsta: Francka Korošec — Mihelnova, Marija Drenik — Bočkova, neznana. Obrazi so resni, saj se ne spodobi, da bi se na sliki afne guncalo. Sem ter tja pa le opazimo, da kateri izmed deklet uide skriven nasmešek. Ali vsaj kakšna iskrica iz oči.

Slovarček:

• afne guncalo: neresno obnašalo

____________________________________________________________

Viri:

• www.ansambel-tonija-verderberja.com/content/tamburica
• Valant Janez: Zgodovina športnih društev od 1919 do danes, 2008
• Kebe Tone: Cerknica in njeni ljudje, 1994

Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Matjaž Žnidaršič – Šentek
Skenirano: 26. 4. 2011
Oblika: Skenirana fotografija