1965 Podcerkev – Družina Nanut odhaja
Pred domačimi vrati in z bližnjimi vaščani se je pred odhodom v Avstralijo slikala družina Viktorja Nanuta. Daljna dežela je že nekaj let prej prevzela njegovega brata Marjana.
____________________________________________________________
Pogosta izseljevanja Slovencev so se pojavljala že v obdobju pred prvo svetovno vojno. Odhajali so predvsem v ZDA, večja mesta Habsburške monarhije in nekaj tudi v Južno Ameriko. Slednja je poleg Kanade po prvi svetovni sprejela največ Notranjcev, saj so ZDA sčasoma priseljevanje popolnoma omejile. Še močnejši vali izseljevanja so se začeli kmalu po koncu druge svetovne vojne. To so bile predvsem politične emigracije, po letu 1950 pa so jim sledile še migracije iz ekonomskih razlogov.
____________________________________________________________
 |
Zadaj:
|
 |
|
 |
Čepijo:
Stojijo:
|
 |
Še skupinska slika sosedov vrstnikov. Zanimive so vzorčaste, pikaste oblekice, mornarske majčke, kratke hlače z naramnicami, sandalčki. Kljub sončnemu dnevu so nekateri v dolgih rokavih, hlačah in celo v gumijastih škornjih. |
 |
Spodaj:
,
|
 |
Spodaj:
Sredina:
Zadaj:
|
____________________________________________________________
Viri:
- Stanislav Hace, Andreja Modic
- NOTRANJSKI LISTI II, 1981, str. 203, 204
1 spremembe 15. 4. 2012
2spremembe 5. 8. 2013
Kraj: Podcerkev
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Stanislav Hace
Skenirano: 5. 7. 2011
Oblika: dve fotografiji
RSS - Posts
Pozdravljam to zanimivo sliko ,ki je lep spomin na otroštvo vseh naslikanih.Odhod od doma družine Nanut je odhod v obljubljeni lepši svet.Čeprav je gospa Ivanka po tolikih letih ,ko sva se pogovarjale dejale .”Ameriko v raju imate vi v Sloveniji,samo ne zavedate se tega”Pa to je res.
A se prepoznate vi Podcerkljani,ki ste se tako lepo postavili v vrsto za slikanje??
Pozdravljam tudi vas, čeprav ne vem komu naj se zahvalim za tako lepo napisane besede, misli in spomine. Zagotovo je Podcerkev najina skupna vez, kot je v klicih in pismih iz tistega “lepšega” sveta ostala tudi Nanutovim.
Odhajali so le pogumni in zelo redko se je kdo vrnil. Torej je bilo tam najbrž le boljše … Najtežje je bilo po mojem to, da so izgubili pristne in vsakdanje stike s svojci, sosedi in prijatelji, da jih je zaznamovalo hrepenenje po domačih krajih. V tujem svetu je bilo treba začeti vse na novo – učenje novega jezika, iskanje bivališč in služb, šole za otroke. To je bilo zagotovo travmatično. Otroci pa na to običajno niso gledali tako dramatično, njim je vse hitro postalo domače in stvari so sprejemali le kot dejstva. Bi bilo zanimivo poizvedeti, kako je danes s temi ljudmi, kajne? Kot razumemo, obstaja stik preko pisem.
Pozdravljam komentar in dodajam le to ,da spomin na domači kraj oz.na prečudovito Loško dolino oz našo Slovenijo ne zbledi našim zamejcem nikoli.
Urhova Marta
Na drugi sliki pod neprepoznan je Viktor Kotnik (Teličevi ki so stanovali v Točkovi hiši)
Na tretji sliki ter četrti sliki je Edo Kotnik (Teličev)
To nej Viktor Kotnik to je moj oče Janez Kotnik od Edota Kotnik iz Melbourna Australia
Edo, najlepša hvala! In pozdrav od vseh nas v Melbourne.
Sedaj pa poznamo čisto vse iz slike. Hvala.
Kako lepo videti svojo družino na teh fotografijah.
Moj oče Marjan in njegov starejši brat Viktor, in moj bratranci VIKO in Mojo.
Marjan in Victor je umrl pred mnogimi leti v Melbournu Avstraliji, ampak sem ponosen, da so njihovi spomini živeti naprej.
Lilian, lepo pozdravljena. Veseli smo, kadar dobimo lep odziv na objavo.
Pridružujem se pozdravom vsem Fricovim v Australiji.
Me je presenetilo ko sem zagledala znane obraze. Viktor in Ivanka sta prišla k nam v Melbourne. Potem smo jim našli hišo v najem poleg moje mame Frančiška Truden, tako so se imeli lepo. Ivanka je vedno imela rada mojo mamo. Marjan je takoj našel nekje delo Viktorju, Še isto leto se je pa pridužil Marjanu kjer sta skupaj delala par let pisarniško pohištvo. Kadar so prišli v vas, sta moška rada prijela kitare in zapela da je kar odmevalo. Kupili so si lepo zidano hišo blizu nas, v kateri Ivanka še vedno živi, pa tudi Mojca s možem in sinom. Viktor na žalost je imel samo 45 let ko je umrl za raka v želodcu. Sin Viko se je seštudiral v univerzi za kemijo. Nima otrok. S Kotnikovimi so bili vedno v stiku, tako kot še do danes. Kadar je bil Slovenski ples, so Kotnikovi pripeljali tudi Ivanko, ki je bila rada v Slovenski družbi.
Lepo Anita da si dala notri Nanutove. Samo ti povem da na sliki poleg Ivanke Nanut je njena mama, Raušelnova iz Markovca, drži Mojco, ne Helena Nanut katera je imrla par let prej.
Hvala lepa za fotografije moje tete Ivanke, sestrične Mojce in bratranca Vic-a (Viktor Nanut ml.). Na prvi fotografiji je Mojca v naročju naše stare mame Marije Sterle (rojene Lah). Lep pozdrav iz Francije
Anita, vse pohvale za trud, ki ga vlagaš v objavo teh zanimivih in imenitnih fotografij. Bravo! Ob njih se obujajo že skoraj pozabljeni spomini. Moji na Minko in Eda, s katerima sem se igral kot otrok, predno sta s starši odšla v Avstralijao. Viktor Sterle
Slike so res trajen spomin. Morali bi večkrat vzeti v roke družinske albume, povprašati znance, sosede, zapisati vsaj kako malenkost na zadnjo stran. Tako bodo še kasnejše generacije lahko poznale in negovale preteklost svojih predhodnikov. Na srečo so Stare slike pri marsikom dale pravi zagon.