Skip to content

1929 Kozarišče – Pevsko društvo

25. 12. 2011

Pevsko društvo na Božič leta 1929 v Kozariščah se je postavilo za fotografa.

Po ozadju sodeč so slikani v borjaču – tako so klicali prostor med hišami poleg cerkve oz. na dvorišču, zadaj za hišo financarjev (kasneje Žagarjeva hiša).
____________________________________________________________

Vika se je ob pogledu na sliko spomnila: Joj, kako so takrat lepo peli. Še danes se jih spomnim; najlepše so peli  Čejšnčov, pa Jernejevec in Lәhčov  Jakob.

Za druge ne vem, zagotovo pa lahko zatrdim, da se je lep glas in posluh podedoval (povjәrbou) po Jernejevi liniji vse do današnjih dni.

Božič je bil tisto leto  bel.  Dekleta  so kljub mrazu za slovesno mašo obule šulәnce. Vsi pevci so Kozarci, razen pevovodkinje.

V naši župniji  so nekatere maše točno določene. Tako je tudi že zelo, zelo dolgo navada, da je prva jutranja maša  na Božič vedno v Kozariščah, v cerkvi sv. Benedikta. Torej je pevsko društvo pelo pri tej maši, po maši pa so napravili ta spominski posnetek.

____________________________________________________________

  • Spredaj: Francka Kandare (Joškova mama) in Andrej Šumrada (Jәfkәn).
  • V sredini: najbrž dve Hәtajcavә sestri.
  • Zadaj: s prekrižanimi rokami je menda Alojz Baraga, postrani zazrto  Jernejevo dekle in Janez Sterle (Županov).
  • Svitek papirja v roki –  so to note za Božični napev? Zagotovo jih je prinesla pevovodkinja Ivana Sterle (Kandarečka) iz Dan (sedi spredaj, prva  iz leve), z metuljčkom za vratom pa Korošec, ki se je udeležil španske vojne. Na desni Terezija Sterle (Uletova).
  • V drugi vrsti: Andrej Ovsec (Mihov), Ivana Sterle (Žagarjeva Johanca) ter ena od sester Kandare (zduolajna Joškova)
  • Zadaj pa: Marija Kraševec (Čenčarjeva Mica), Alojz Sterle (Jernejev) ter še ena neprepoznana pevka.
Moške hlače z zavihkom. Temni čevlji  z zelo gostim prepletom vezalk – kako zamudno je moralo biti tako obuvanje! Do danes so si izmislili že vsakovrstne olajšave s katerimi tudi pri obuvanju čevljev prihranimo dragoceni čas.
Moški sedi na belem robčku iz blaga. To je bilo včasih običajno, če je bil človek v gvantu in je moral sesti na predmet, ki ni bil ravno čist. Danes je to dejanje le še zelo redka izjema, pa še ta več ali manj omejena na ženski spol.
V spomin iz pevskega društva v Kozariščah dne 25./12.Naknadno so zapisali še leto dogodka, 1929.

Slovarček:

  • borjač: kraško dvorišče ali na dolenjsken ograjen prostor za prašiče

____________________________________________________________

Viri:

  • Jože Ovsec

Kraj: Kozarišče
Datum: 25. 12. 1929
Avtor: neznan
Zbirka: Zlatka Turk, Stari trg
Skenirano: 1. 2. 2011
Oblika: fotografija

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: