1950 Stari trg – Polovnikov Janez z voli
“Skadulca imenujemo vbočeni del zemljišč ob istoimenskem hudourniku, ki izvira pod Markovim hribom oz. med Markovim in starotrškim hribčkom (starotrške ograde, ki so na žalost zaraščene), katerega ime je verjetno poznano najbližjim domačinom. Zemljišča, ki so že dvignjena proti Staremu trgu so Kolečke, v kartah piše Kolačnik.
Zanimivo je, da imajo Skadulco tudi v Vrhniki, prav tako ob istoimenskem hodurniki, ki ob deževju izvira izpod sklanatega previsa oz jame pod severozahodnimi nastavki Racne gore, ne vem pa točno do kam ta zemljišča sežejo.
Besede skadulca ali kakšne sorodne ni v SKKJ, možno pa beseda pomeni DOLino, ki jo je izDOLbla voda, skratka nekaj, kar je zDOLaj, nižje od drugega, kakršna ta področja tudi so, podobno kot Dula med Ulako in Nadleškim hribom. V našem narečju knjižni DOL postane DUL in iz tega je izpeljana potem tudi Dula in Skadulca (knjižno bi to bili potem Dola in Skadolica). Po drugi strani pa se na primer v besedi Jermendol (del poti med vasjo Podgora in Babnim Poljem) ta koren DOL rabi z o in ne z u. Kako je tukaj nastalo poimenovanje, ali so v Jermendolu lahko že jermene dali dol, saj je bilo nadaljevanje vožnje verjetno že lažje- teren se ne vzpenja več tako strmo?” (M. Ožbolt)
____________________________________________________________
Živina pri hiši
Dandanes si dela na kmetiji res ne znamo več predstavljati brez sodobnih traktorjev in priključkov. Takšni, nekdaj vsakdanji prizori na poti, poljih in gozdovih, danes ostajajo le še v spominih babic in dedkov, ki se še spomnijo, kako pomembna je bila živina pri hiši.
Poleg oskrbe kmetije z mlekom in telički, so bile krave tudi tista delovna sila, ki je opravila večino vlečnih del. V veliko pomoč in okrepitev so kar se da hitro postali izbrani kastrirani junčki, ki so preraščali v mlade vole. Vsakoletni živinjski sejmi so bili najboljša kmetova priložnost za prodajo dobro spitanih 500 ali več kilogramskih volov. Prodaja je prinesla gotov dohodek za kmetijo, vendar so velike družine potrebovale vsaj občasno tudi meso in kakšen kos ustrojene kože, s katero so odšli do čevljarja.
Šele po prvi svetovni vojni so začeli v redkih hlevih dodajati tudi konje. Vzreja konj se je v začetku težje uveljavila predvsem zaradi večjih stroškov, saj so močni konji potrebovali več dobre krme in kmet je od njih imel le enojno korist.
Vzrejo živine je spremljala tudi paša na skupni vaški gmajni, za katero je skrbel črednik. Bil je to navadno odslužen starejši vojak brez družine, ki si je ob pomoči enega do dveh poganjačev velike črede tako priskrbel zaslužek za preživljanje. Jutranje trobljenje je oznanjalo zbiranje črede krav, telic, juncev, njihovo preštevanje pred odhodom. Čreda je krenila po, s kamni obdani, tudi osem metrov široki poti. Hiša, ki je imela živino v čredi, je skrbela za svoj določeni del poti in imela črednika en dan na hrani. Čreda se je dnevno napajala v bližnjem potoku ali pa so vaščani v gmajnah izdelali lokve za zadrževanje vode. Paša je tako vsak dan potekala od sv. Jurija do sv. Martina vse dokler se niso po izglasovanju začele gmajne deliti. Stari očetje so dejali: “No, do sedaj nismo mogli vzdrževati črednika, sedaj bomo pa vsak svojega!” Razdeljene gmajne so porajale različne interese kmetov, med katerimi so si nekateri svoj delež očistili kamenja in zaraslega grmičevja in nastajale so ograde.
____________________________________________________________
Slovarček:
- jermički: oprema živinske vprege
- tajsәl: leseni voz z okovanimi kolesi
- vrhovi: vrhnji del debla
- prema: prečni prednji ali zadnji del voza
- ročice: leseni količki ob strani preme
- kjәtna: veriga
- kausәl: krajša, močnejša veriga
- porajklan: povezan, vez pa je napeta s pomočjo porajkla, daljše prožne palice
____________________________________________________________
Viri:
- Marija Mlakar
- Milena Ožbolt
- Stanislav Hace
Kraj: Stari trg
Datum:1950
Avtor:neznan
Zbirka: Marija Mlakar
Skenirano: 19. 3. 2012
Oblika: fotografija
Čestitam k prispevku, izredno dobro napisano – tako glede vzreje in pomena živine, kot življenja in miselnosti, ki se veže nanjo. Vse je res že preteklost, a ta nas je oblikovala – prav je, da se zapiše, drugače ne bomo več vedeli, kaj pomeni vol, če ti bo npr. kdo rekel, da gledaš kot zaboden vol!
Barbara
Barbara, hvala! Takšni komentarji nas vzpodbudijo, da smo na tej strani prisotni še z večjim žarom.