1912 Unec – Pogozditev Orleka

V svoji prošnji je takole napisal:

Simon Ribarič
Unec p. Rakek
Dne 10/10 1912

Ugledno gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko
V Ljubljani

Pred nekaj leti se je v našej vasi Unec razdelilo skupno posestvo tako zvana »gmajna«. Večji del iste je nezarašen nekaj se jo je veliko zboljšalo za travnike ter celo v njive.

Moja soproga Terezija Ribarič je tudi veliko iste dobila. Kar se je moglo se je že dobro zboljšalo, kar pa ne se želi da bi ugledno isto (vaše društvo) nam isto pogozdilo (zasadilo). Isti svet leži med Uncem in Rakekom to je 12-15 minuti od postaje Rakek ter je v smeri proti »Burji«. Sedaj že več letno se tudi (ne, manjka) kosi seno na tem svetu.

Ker se nemore veliko zboljšati s prstjo in gnojem ker istega ni dovolj ter je težko dovažanje ker je večji del v griču od tega sveta.

Isti svet meri parc. Št. 2007/19 ad Unec 1 ha 98 a 75 m 2 od tega sveta je okoli 500 kvadrat. metrov pri cesti katerega ne želim pogozditi. Ako mora tudi ta svet 500 metrov (ker ne vem kolikost mere da ga »gozdarsko društvo pogozdi« in tudi ne pogojev) se zasaditi se tudi del 500 met. zasadi.

Kakšne sadike bodo morale biti jaz nevem. Vsekako mislim da smrekove ter hojeve in nekaj borovcev vmes zaradi zavetja in zemlje. Ker se je tudi na tam v bližini na drugi parceli pred tremi leti nekaj sto borovcev vsadilo to je kaj krasno videti kako uspevajo.

Jaz sem bil že 29. 11. 1912 leta dal v roke gospodu krajnemu gozdarju v Cerknici da se to zasadi že v minulej spomladi ali dosedaj še nisem nič slišal v tej zadevi. V to prosim da se me obvesti v tej zadevi.

Z odličnim spoštovanjem

Simon Ribarič

Opomba: Simon Ribarič se je namesto na Komisijo za pogozdovanje krasa vojvodine Kranjske v Ljubljani, obrnil na Kranjsko-Primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani. Ker so v obeh institucijah delovali isti gozdarji, je bila prošnja seveda posredovana na Komisijo za pogozdovanje krasa vojvodine Kranjske, od katere je potem prejel ugodno rešitev.

Z Orlekom pa je povezano še nekaj zanimivosti:

– Na Orlek se na južni strani ob požiralnikih Bratendol naslanja rakovška čistilna naprava.

– Znani glasbenik Franc Korbar, ki izhaja iz naših krajev, opeva Orlek v skladbi Orlek kraški.

– V šolski stavbi na Rakeku je od leta 1926 do druge svetovne vojne poleg ljudske šole delovala tudi meščanska šola. Za obe šoli je vse bolj primanjkovalo prostora, zato se je porodila ideja o gradnji novega šolskega poslopja. Ker pa so hodili v meščansko šolo na Rakek tudi učenci z Unca, Slivic in Ivanjega sela, pa tudi za Rakovčane je bila šola na zgornjem delu Rakeka precej odročna, dostop do šole pa so ovirali tudi številni vozniki, ki so dovažali les na železniško postajo, so za novo šolsko poslopje poiskali primernejšo lokacijo. Tako je bil 16. Aprila 1931 komisijski ogled za novo skupno osnovno in meščansko šolo pod Orlekom. Žal ni prišlo do sporazuma o združitvi obeh (Unec in Rakek) šolskih okolišev in so zadevo odložili.

Pobuda za združitev šol je ponovno vzklila leta 1946, ko si je komisija iz Ljubljane ogledalo pod Orlekom parcelo veliko 11.700 m² in ugotovila, da je dovolj prostora za novo šolo z vrtom. Okrožje jim je nakazalo 100 m³ lesa, izdelani so bili načrti, pisali so v Ameriko, ter vzpodbudili tamkaj živeče krajane, da prispevajo in pomagajo pri gradnji nove šole.

Ker ni bilo dogovora med Uncem in Rakekom, da bi pod Orlekom zrasla nova šola, so Rakovčani na začetku petdesetih let začeli z obnovo požganega šolskega poslopja in za praznik republike 29. novembra 1953 otvorili obnovljeno šolo.

Če bi se uresničili načrti o gradnji skupne šole pod Orlekom, bi bila današnja urbanizacija naše krajevne skupnosti gotovo precej drugačna kot je danes.

Komisija za pogozdovanje krasa vojvodine Kranjske je leta 1913 vlogi ugodila in določila, da se pogozdi 1,98 ha najbolj kamnitega in pustega dela Orleka.

Skica karte Orleka, kjer je zeleno označena parcela 2007/19, ki so jo tik pred začetkom prve svetovne vojne pogozdili s črnim borom. Sadike za pogozdovanje krasa na Kranjskem so v pretežni meri vzgajali v centralni državni gozdni drevesnici pod Rožnikom, ki se je pozneje preselila v Gradišče pri Ljubljani. Nekaj sadik so vzgojili tudi v državni drevesnici v Logatcu.

To je fotografija Orleka z borovim gozdom, ki sem jo napravil leta 2008.