1966 Cerknica – Brestovo skladišče žaganega lesa
Na fotografiji, narejeni leta 1966, so delavci tovarne pohištva Brest, ki so se slikali na skladišču žaganega lesa. Avtor fotografije ni znan, velika verjetnost pa je, da je bil fotograf Tone Vrtarič, ki je bil takrat prav tako zaposlen na Brestu.
Fotografija prikazuje skladišče žaganega lesa. Omenjeno skladišče je bilo v ograjenem območju tovarne Brest, med takratno Brestovo tovarno ivernih plošč (današnja MINERALKA) in Brestovo Žagalnico (današnje podjetje TILA LE D.O.O).
Takrat so morali delavci iz proizvodnje velikokrat pomagati pri skladanju žaganega lesa. Zlaganje desk je bilo naporno, saj se je večinoma opravljalo ročno. Poleg opisanega, pa se je delo opravljalo na prostem in v vseh vremenskih razmerah. Da je bilo to res težko, si razlagamo tudi po videzu zloženih desk v kopah. »Našpanglane« štiri metrske deske so bile sveže (neposušene), težke in visoko zložene. Ko je bila kopa zložena, se jo je pokrilo z deskami in pod takim kotom, da je voda odtekala. Kasneje se je za pokrivanje uporabljala valovita kovinska kritina, ki je bila pritrjena s posebnimi kavlji na vzmet in bila tako zavarovana pred močnim vetrom, da je ni odneslo. Ta način zlaganja rezanega lesa se je uporabljal zaradi sušenja, istočasno pa so bil les skladiščen in je tako čakal za nadaljnjo predelavo.
»Brestovci«, kot so velikokrat rekli zaposlenim na Brestu, so kljub težkemu delu videti veseli in zadovoljni. Kakšne posebne zaščitne obleke niso imeli, večinoma so bili oblečeni v halje in zaščitne rokavice. Naša skupinica je halje slekla in se slikala v svojih oblačilih. Ženske so bile oblečene v volnene jope in brezrokavnike ter debele hlačne nogavice ali »žabe«, možakar pa v karirasto debelo, najbrž flanelasto srajco. Zaščitnih čevljev niso imeli, tako da je bil morebiten padec deske na nogo zagotovo boleč.
V ozadju vidimo Ranco reber in del Slivnice, na desni strani slike.
- Mira Malis iz Cerknice
- Olga Kresovič, tudi iz Cerknice
- Ančka Petrovčič,
CerknicaBegunje - Ljubica Kordum, Dolenja vas
- Marica Žugčič, Cerknica
- Joža Hrbljan, Otave
- Ančka Pečjak, Cerknica
- Andrej Punter, Unec
Viri:
- Marica Žugčič
Kraj:Cerknica
Datum: 1966
Avtor:Tone Vrtarič
Zbirka: Denis Medved
Skenirano: 8. 1. 2013
Oblika: fotografija
Stare slike 
Delo na zagi, predvsem zlaganje desk je bilo res tezko. Spomnim se moje prve obvezne prakse, ki sem jo opravljala ravno na zagi. Z Modicovo Marjo sva zlagali bukove colarce. Visja je bila kopa, tezje so bile deske. Tezko delo mi je pobralo vso energijo. Pojedla bi dve malici. Popoldan, ko sem prisla domov, sem sla najprej pocivati. Z Marjo sva sanjali o najini prihodnosti. Mojih sanj se ne spominjam vec. Marja pa si je zelela postati baletka. Potem sva prisli do zakljucka, da se bo treba kar potruditi v soli, da nama ne bo treba vse zivljenje zlagati desk, ceprav sva se zavedali, da baletke ne bova nikoli.
Na vrhu kop se je dalo tudi dobro skriti. Najbolj nas je priganjal majster Kunc. Kadar nama je bilo dovolj, sva se zavlekli na vrh kope in pocakali, da je siht minil. To je bilo ponavadi ob ponedeljkih. Vsako nedeljo so bili namrec na Jezeru pikniki: enkrat gasilski, drugic sindikalni, pa ribiski, lovski…Nemalokrat smo sli kar iz piknika naravnost na siht.
Všeč mi jeVšeč mi je