1978 Cerknica – Na tržnici
V Brestovem obzorniku št. 131, ki je izšel 31. avgusta 1978, je bila na zadnji strani objavljena ta fotografija. Nekaj dni pred tem jo je posnel Štefan Bogovčič.
Ob tej fotografiji je Brestov obzornik poročal naslednje:
“Resnični dogodek iz nekega poznega popoldneva v restavraciji Delikatese našega malega mesta. Pride petčlanska angleška družina in v dokaj razumljivem našem jeziku želi večerjati. Natakar jim gladko pove, da imajo žal na voljo samo eno porcijo čevapčičev in ničesar drugega.
Tržnica je na tej lokaciji še zdaj. Leži med Hrenovo in Žumrovo hišo. Pred tem je bil to lepo urejen vrt Maričke Werli iz Cerknice.“Živilski trg je letošnje poletje dobro založen. Doslej je prodajala zelenjavo in sadje le ena prodajalka, letos pa se ji je pridružil nov prodajalec. Tržnica prodajalni Kmetijske zadruge ni konkurenčna, prej obratno. 16. avgusta je bil na tržnici kilogram hrušk dražji za šest dinarjev, breskve za dva dinarja, paprika za štiri dinarje, le kilogram paradižnikov je bil cenejši za tri dinarje. Med prodajalcema na tržnici ni konkurenčnih cen. Cene vseh treh pa so znatno višje od ljubljanskih.”
Isti časnik je v št. 122, z dne 25. 11. 1977, priobčil še naslednje:
“V kroniki »Ponte rossa« našega malega mesta je pretekli mesec prvič vpisan sila zanimiv dogodek. Zgodilo se je namreč, da so ponudniki najrazličnejše krame in konfekcije prišli cele tri dni prepozno. Pravi dan, ko se izplačujejo osebni dohodki na Brestu, je tokrat zavohal le iznajdljivi Ribničan in napravil sila donosna kupčijo.”
Pa smo le prepoznali nekaj obrazov na tej fotografiji. To so:
- na levi strani s pirovskim vrčem v rokah sedi Srečo Škrlj,
- desno od njega sedi Jože Mozetič, ki je ravno pogledal fotografa,
- povsem na desni strani pa je Janez Žurga.
Kraj: Cerknica
Datum: 1978
Avtor: Štefan Bogovčič
Zbirka: Arhiv Brestovega obzornika
Skenirano: 21. 7. 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Levi z vrčem piva mislim, da je Kranjc Milan iz Begunj, Srečo pa je ta ki nam kaže hrbet.
Na sliki sta tudi dva avtomobila.ki jih danes ne vidiš več na cesti.
To je VW 1200 “hrošč ,herby ali tudi buba ” kot smo ga takrat imenovali. Lastnik hrošča ,ki je na sliki je skoraj zagotovo gospod Hren. Drugi avto ki stoji pod nadstreškom pa je Zastava 750 kombi.
To so bile tržnice na katerih se še ni prodajala kitajska roba.
Lep spomin na stole pri bifeju. Vsak dan hodim mimo trgovine, kjer prodajajo retro stole z vsemi mogocimi vzorci in tudi z listjem.
Kdo bo prepoznal ljudi pri Ribnicanu?
Ta terasa je bila ob sobotnih dopoldnevih polna, da ne govorim o “Delti”, lokalu v nekdaj novi blagovnici (danes ji rečemo ta stara blagovnica). Tistemu predelu so rekli tudi “bermudski trikotnik”, ker so v njem izginjali možje, ki so v soboto zjutraj skočili po meso za juho.
Poznal sem moža, ki je zgodaj zjutraj nekega mrzlega januarskega dne ravno zakuril v peči centralne kurjave, ko mu je žena naročila, naj skoči v staro blagovnico po pol hlebca kruha za zajtrk. Pa je v Delti srečal prijatelja, ki ga je povabil na kavo. Ker je sama kava »pretanka« in h kavi »paše« kapsl, sta popila še vsak en vinjak. Pa ker je bila družba v redu, sta obred ponovila. Ko sta imela dva vinjaka v truplu, sta dobila informacijo, da njun prijatelj kuha žganje. In bonton je zahteval, da ga morata pozdravit. In so se dolgo pozdravljali. Prijatelju sta delala družbo do naslednjega jutra, tako, da je bilo skuhano vse žganje. Da pa ne bi bilo kakšne napake pri žganjekuhi, so žganje kar naprej preskušali. In kvaliteta žganja je bila dobra. Šele takrat se je mož spomnil, da mora domov. Kruh je pozabil kupiti, ampak bil je tako vesten, da je takoj, ko je prikolovratil domov, zavil v kurilnico, da naloži na ogenj. V peči je bila tema. V stanovanju pa zelo hladno. Naprej pa ne bom pisal.
Lepi stari svinčeni časi 😀 !