1957 Lož – Štirna
20. 05. 2014
Na sliki je prvo napajališče v Ložu, če ste se pripeljali z Bloške Police. Krave sta pripeljali napajat Lorškova mama Micka in njena hči Magda, zraven pa sta prišla še loška fantiča, z desne Franc Komidar (Lončičev), Branko Mulec (Rajdkov) in dekle, Marjana Mulec (Rajdkova).
Na levi strani stoji Rajdkova hiša, na sredini je Fižolkov vrt z ograjo in na desni Fižolkova hiša, v kateri je bila ena izmed loških gostiln ter mesnica. Cesta ni asfaltirana, pa izgleda zelo gladka, brez lukenj. Asfaltirali so jo okrog leta 1960.
V Ložu sta bili dve napajališči, prvo je to na sliki, drugo pa je umaknjeno od glavne ceste. To pomeni, da Lož-mesto ni imelo napajališča, ker sta bili obe v predmestju.V mestu “pәr lipcah”, je bila le “štjәrna” za gospodinjske potrebe, “ze vjәrgrat prat”. Dokler ni bilo vodovoda, je bilo treba čakati tudi v vrsti, da je gospodinja oprala, kar je bilo potrebno. To je prihranilo težavno nošenje vode domov. Vodo so nosili domov v lesenih škafih, na glavi, s svitkom, kot vmesnim, blažilnim členom med glavo in škafom. Pozneje, ko je prišla v uporabo plastika pa so nosili vodo s “kanglamә”. Mlajše gospodinje se niso več učile prenašanja vode s škafom in svitkom. Ložanje, ki so bivali blizu “bәržička” (predmestje), so živino napajali kar v njem in jim je bila prihranjena vsakodnevna pot čez del Loža.Napajališče na sliki je sestavljeno iz “štjәrne”, v kateri je bilo vse potrebno, da si lahko “trumpou uәdua”. “Sәs štjәrne” je voda tekla po železni pipi v kamnito korito in naprej po cevi, oblečeni v kamen, v napajalno korito, ki je prav tako iz kamna. Vodo se je “trumpalu toku”, da si drog z veliko železno svinčeno1 bunko spodaj, premikal levo in desno. Vse je lepo izdelano, vendar so nepridipravi pred nekaj leti, manjše korito ukradli.“Ne tua štjәrno” sem tudi jaz hodila po vodo, kadar smo jo potrebovali za pitje ali pa kadar jo je zmanjkalo iz vodovoda. “Štjәrna” je prenehala delovati, okrog leta 1980. Drugo napajališče ali “stәdjenc” je bilo narejeno iz kamna, kot odprto zajetje vode, od tam pa je po železni cevi voda tekla v kamnito korito za napajanje. Cev je bila precej pri vrhu zajetja, tako, da je voda ob zadostni količini sama tekla v korito, v suši pa jo je bilo treba zajeti z “ajmerjam”. V tem zajetju si lahko še vedno postrežeš z vodo.


Slovarček:
- pәr lipcah: pri treh lipah na sredi Loža
- ne tua štjәrno: na ta vodnjak
- štjәrna: vodnjak
- ajmer: vedro
- sәs štjәrne: iz vodnjaka
- trumpou uәdua: črpal vodo
- kangla: vedro
- vjәrgrat prat: prati regrat
- bәržičәk: Brežiček, potoček v Ložu
- stәdjenc: zajetje vode s stalnim dotokom vode
Viri:
- Magda Hlapše
- Valerija Gačnik
1 Sprememba 20.5.2014
Kraj: Lož
Datum: 1957
Avtor: neznan
Zbirka: Magda Hlapše
Skenirano: 12. 3. 2013
Oblika: fotografija
Kar dobro poznam vaše kraje, iz zraka s padalom, z vode s kanujem, peš po Javornikih, ampak vaši zapisi mi dajo neko dodano vrednost, hvala vsem pri Starih slikah!
V juniju planirava za par dni Loško dolino, se z ženo kar veseliva, lep pozdrav
iz Savinjske doline, Vlado !!
Pozdrav v Savinjsko dolino in hvala za vzpodbudo. Deluje!
Prosim, če v opisu popravite podatek o “bunki” na ročici šterne. Bunka je bila svinčena in ne železna. To vem za sigurno, ker smo jo mulci včasih rezali z britvico.
Popravljeno.