Skip to content

1955 Lož – Večerno napajanje

2. 04. 2014

130312577Mesto Lož, okrog leta 1955 še vedno kaže rane vojne vihre. Na skrajni levi je Hlabšetova, hiša zgoraj še brez oken, naslednja je Lorškova, Šerinčkova (zdaj Primoževa), Urbanova, Golfova (zdaj Točkova), Ulkova, na koncu pa je vidna še Storžkova štala. Na desni je Udoučeva (Udovičeva) hiša, še brez oken in vrat, za njo pa je viden še delček Vilkotove hiše.

Krave pelje napajat Lorškova mama Micka, za njo pa stojita gospodična Magda Švigelj in stric Matija Švigelj, ki je prišel domov iz Francije, na zapuščinsko obravnavo. Na skrajni desni je Klobčarjeva mama Ana, zadaj pa gospod Vilko Zabukovec, kapelnik loške godbe in izdelovalec harmonik.

Pred vojno je bila živina pri vsaki hiši. Bogatejši so imeli krave konje in vole, revnejši pa ovce in koze. Moj oče je vedno rekel, da je bila koza “tәbuzga” krava. Včasih ni bilo toliko živinozdravnikov kot sedaj in so ljudje živino kar sami zdravili.

Pomagali so si s čaji, podobno kot pri ljudeh. Pri driski so si pomagali z zeliščem kačjim pikom, iz katerega so skuhali čaj. Pri poškodbah so živino mazali s polhovim oljem, s cvetom – prvim žganjem, ki priteče iz kotla, petičevjem (slezenovec) iz katerega so tudi kuhali čaj za izmivanje ran ali naredili mazilo. Ko je imela krava teleta, so ji skuhali laneno seme, da se je lažje izčistila, nekateri pa so skuhali liter črnega vina.

Kravam so parklji, kljub temu, da so jih dvakrat na dan gnali na vodo, vseeno nekoliko zrasli. Lorškova mama jih je porezala kar z ročno žago, drugače pa obstajajo klešče za ščipanje parkljev, dleta in pile, s katerimi se poravnajo ostrejši robovi. Krave so pri Lorškovih uporabljali za vsa kmečka dela, vozili so seno, drva, gnoj. Gospa Magda se spomni, da sta z mamo, preden je krava imela teleta, peljali gnoj dvanajstkrat v enem dnevu v Stari trg na njivo (1 km).

Po vojni, posebno, ko je začela obratovati Kovinoplastika ali njene predhodne delavnice, so se ljudje začeli zaposlovati in prodajati živino. Gospa Valči Vikotova se kot majhna deklica spomni, kako je njena mama čakala, da so kmetje peljali napajat živino, ki je za sabo pustila svoje iztrebke in jih takoj pobrala. Sosed Ivan iz nasproti stoječe hiše je moral v Vilkotovo “gaso” zapeljati voz in tam pripeti konje, ki so vedno pustili zelo zaželjene iztrebke, čiste, brez slame ali žaganja. Nanje so čakali tudi drugi sosedje, zato ni bilo dobro izgubljati časa. Cesta in “gase” pa so bile čiste, klub temu, da se je po njih sprehajala živina.

130312577-001Mama Micka žene zvečer napajat krave na zgornjo “štirno”, v rokah drži “gajžlo”, če bi morala kakšni neubogljivki dati fizično lekcijo. Pa ni bilo treba delati velike sile nad njimi, ker so krave poznale pot, način odhoda in prihoda nazaj.

“Gajžla” je priprava za tepež, sestavljen iz palice in kitke, spletene iz usnjenih trakov.

Mnogo vojnih in povojnih vdov je celo življenje nosilo črno obleko in prav tako naglavno ruto, le predpasnik so si morda nadele nekoliko svetlejši, z drobnimi belimi pikicami na črni podlagi. Zato tudi mlajše ženske niso izgledale prav mlade.

Slovarček:

  • tәbuzga krava: reveževa krava
  • gase: ulice
  • štirna: vodnjak
  • gajžla: bič

Viri:

  • Magda Hlapše
  • Janez Hlabše
  • Valerija Gačnik
  • Justina Sterle
  • Vera Strle
  • Ivana Debeljak
  • Jožefina Kraševec

Kraj: Lož
Datum: okoli 1955
Avtor: neznan
Zbirka: Magda Hlapše
Skenirano: 12. 3. 2013
Oblika: fotografija

4 komentarji leave one →
  1. milenatruden permalink
    2. 04. 2014 08:01

    Krave so vedele in šle naravnost domov, vsaka v svojo štalo.

  2. medvedd permalink
    2. 04. 2014 14:44

    Pa ne samo to, tudi točno na svoj privez v štali so znale priti.

Trackbacks

  1. Lož 1957 – Štirna | Stare slike
  2. Lož 1961 – Z vozom v mestu | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: