1918 Gorenje Jezero – Razglednica
Ko pa začne voda upadati in tako naznani, da jezero odteka, mora cerkovnik te vasi paziti, saj po treh dneh nastopi čas ribolova v Malem Obrhu; tedaj mora pozvoniti pri cerkvi sv. Kancijana. Ko to zaslišijo ljudje iz vasi, puste delo na polju, se naglo zbero s saki, vržejo obleko raz sebe in hite k jezeru. Vse se meša stari in mladi, moški in ženske, poročeni in neporočeni. Nihče se ne briga za figove liste, zakaj nihče ne gleda ljudi, temveč vsi prežijo na ribe, ki jih s saki marljivo zasledujejo.
Ko jih polove, jih razdelijo na dva dela: en del vzame knez Eggenberški kot deželno-sodni gospod, drugi del si razdele kmetje iz Gorenjega Jezera kot plačilo za straženje.
Tudi loški sodnik dr. Hinko Dolenec opisuje Jezerce kot spretne ribiče in lovce. Posebej opisuje Vragovega starega očeta, Starčevega Miha z družino in starega Teliča, ki je v svoji hiši vpeljal celo šolo (okoli leta 1870).
Danes pa je Milena Ožbolt o vasi, pravzaprav o prikazanem delu vasi zapisala, kot sledi.
Kolikor poznam Gornje Jezero, je na fotografiji spodnji del vasi: spredaj levo Mramorjeva hiša (še vedno je skoraj enaka), za njo Kranjča, nasproti pa Tomaževa, nad njo Andretova in Urbanova, na vrhu Andrjaževa. Fotografija je bila, tako sklepam, posneta potem, ko je bilo Gornje Jezero po drugem požaru že dodobra obnovljeno. Možak v predpasniku skrajno desno se opira na vaško štirno, eno od dveh ali celo treh črpalk s koritom, ki je služilo za oskrbo gospodinjstev z vodo in napajanje živine. Te črpalke so bile del vaškega vodovoda, ki je imel zbiralnik nekje pod Stražiščem in je vso vas oskrboval s pitno vodo. Gornje Jezero je bilo tedaj precej moderna in dobro urejena vas. Korito in črpalko na sliki so ob asfaltiranju vasi odstranili, višje ležeče korito pa še stoji in je celo obnovljeno, podobno stoji litoželezna črpalka ob cesti više proti gostilni.
Po požaru naj bi Gornje Jezero dobilo ugodne kredite za obnovo, ker pa je nastopila prav takrat gospodarska kriza (1929), so nekatere družine le s skrajnimi napori obdržale domačije in jih obvarovale pred rubežem.
Ko sem tole sliko pokazala Županovim se je mama spomnila, da je pokojni mož Ivan poznal vse vaščane na sliki, vendar se spominja samo še, da sta na sliki Tomažev oče in Tomaževa mati, to je iz hiše spredaj desno. Prav zanima me, ali je na sliki tudi kdo od Mramorjevih – lahko bi bili moji strici in tete.
Fotograf je stal nekoliko desno od vhodnih vrat Županove hiše, po mojem tik za zidom.

Brajde pred hišami so prav mogočne.
Fotografija vasi na samostojni razglednici je povsem enaka, kot smo jo že srečali na sestavljeni razglednici.
Viri:
- Milena Ožbolt
- Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem, Ljubljana 1996
Kraj: Gorenje Jezero
Datum: 1918 (glede na sestavljeno razglednico)
Avtor: Josip Šega (glede na sestavljeno razglednico)
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 13. 11. 2012
Oblika: kopija fotografije
Možakar s klobukom in ženica v ruti sta na kopiji fotografije Županovih, ki jo sigurno ima tudi Ančka(omenjena kot Županova mama), zelo podobna mojemu staremu očetu Janezu, Županovemu gospodarju in njegovi mami. Ampak Ančka bi to že morala vedeti.