1935 Šibenik – Na dopustu

Prej na dopust ni mogel, saj je bil po prvi svetovni vojni do leta 1931 pri očetu v Dvorski vasi na Gorenjskem, kjer je vodil obrt in gostilno ter upravljal trgovino pri botru, prav tako v Dvorski vasi, prihodki pa so bili slabi.

Leta 1931 se je prijavil za poslovodjo k Bati in bil sprejet. Takoj je moral na posebni trgovski tečaj za prodajo čevljev in pedikuro v Zlin na Češko. Še istega leta je prevzel Batovo podružnico v Murski Soboti, nekaj kasneje pa podružnico v Kranju.

Pri Bati je bil oče zadovoljen, saj je dobro zaslužil. Vsako leto je šel na dopust na Jadransko morje, najraje na Hvar.

Fotografija ga prikazuje v pristanišču v Šibeniku, ko je med postankom ladje Kosovo stopil na obalo.

Kot sem zapisal zgoraj, je pri Bati oče dobro zaslužil. Dobro je poslovala tudi firma Bata. Takrat je Bata zaslužil na primer pri čevljih, ki so stali 69 dinarjev celih 33 dinarjev. Dobiček je Bata investiral v nove naložbe. Kupoval je tudi gozdove kavčukovcev Braziliji. Širil je svoje poslovanje v Ameriko.

Tomaš Bata je bil pred prvo svetovno vojno reven prodajalec copat v dunajskih predmestjih. Oblast mu je med prvo svetovno vojno dala opremo za izdelovanje vojaških čevljev. Tako si je ustvaril imperij. Leta 1933 je zaposloval 30.000 ljudi. Tovarna je bila tako velika, da je po njej vozil tovarniški tramvaj.

Bata je bil pravi tovariš. Skrbel je za delavce in njihove družine, saj so imeli otroci vrtec v tovarni in štipendiral je otroke delavcev.

Vsak poslovodja je moral položiti kavcijo za vrednost blaga v trgovini in delavci so imeli zgrajen sistem in možnost vlaganja sredstev v tovarniške naložbe.