Skip to content

1943 Rab – Rabska brigada

6. 09. 2014

Rab-024Danes objavljamo zvočni zapis pogovora z dr.
Antonom Vratušo, ki se spominja, kako so interniranci na Rabu na skrivaj organizirali zaščitno enoto, kako so dočakali kapitulacijo Italije, se oborožili, ustanovili Rabsko brigado in se vrnili domov.

Kampor
Od 27. Julija 1942 do sredine leta 1943 so v taborišče Kampor na Rabu prihajali transporti ljudi iz Bele krajine, Kočevskega, Notranjske, Dolenjske, Gorskega kotarja, Kastava, Čabra, nazadnje še transporti Judov iz taborišča v Kraljevici. Ni bilo predvideno, da se izgnanci še kdaj vrnejo na svoje domove, kajti takratna državna meja Italije z Nemčijo na Savi naj bi postala tudi etnična meja. Na mejo naj bi naselili Italijane.

Taborišče je varovalo 2200 italijanskih vojakov in karabinjerjev. Tu je umrlo 4.641 taboriščnikov. V najhujših dnevih je umrlo po več deset ljudi na dan, na starega leta dan 1942 celo 100 v istem dnevu.

(Iz govora ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič ob 70-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu, 14. 9. 2013)
 

Dr. Anton Vratuša
Leta 1915 rojeni slavist, slovenski politik, diplomat, član SAZU. Takoj po okupaciji Slovenije se je vključil v NOB, februarja leta 1943 pa so ga Italijani aretirali in poslali v koncentracijska taborišča, najprej v Gonars, od tod pa v Treviso, Padovo in na Rab. Tu je takoj vstopil v tajno organizacijo, ki je še pred kapitulacijo Italije organizirala taboriščnike v ilegalne vojaške enote – pet bataljonov Rabske brigade.
 

Rabska brigada
je imela svoj nabor 12. septembra 1943. 1700 borcev je bilo treba izbrati, opremiti in oborožiti. Poveljnik brigade je bil Franc Potočnik, namestnik pa Anton Vratuša. Prvi politični komisar brigade je bil Jože Jurančič, sledila sta mu Franc Šlajpah – Aki in Krt Dobovičnik.
 

Več o tem v spodaj objavljenem pogovoru.

Rabska brigada – edinstvena vojaška enota v evropskem odporniškem gibanju, ki so jo ustanovili taboriščniki.

 

Po hudem nemškem porazu pri Stalingradu, ko se je vojna sreča obrnila, so se začeli interniranci samoorganizirati, da bi se zaščitili pred izbruhi divje jeze komandanta taborišča, karabinjerskega podpolkovnika Vincenza Cuiulija. Ustanovljene so bile zaščitne enote, ki naj bi pripravile tudi vrnitev internirancev v domovino.

 

8. septembra, proti večeru, je vojak na stražarnici vrgel kapo na tla in zakričal: “Finita la guerra, andiamo a casa!” (Vojna je končana, gremo domov!) Po zboru na “Trgu lakote” so organizirani taboriščniki razorožili stražarje italijanske vojske.

 

Na stražnem stolpu je zaplapolala slovenska zastava. Sledila je še razorožitev karabinjerjev in aretacija komandanta taborišča.

 

Med 15. in 17. septembrom se se nekdanji taboriščniki z ladjami hrvaških partizanov prepeljali na kopno. Posadki taborišča se niso maščevali, komandanta Cuiulija pa so odpeljali s seboj, da bi ga v Sloveniji predali ljudskemu sodišču, vendar si je v začasnem zaporu v Crikvenici sodil sam.

 

Po plovbi do Bakra in pospešenem pohodu, so taboriščniki prispeli na Mašun, kjer je bila slovesna prisega. Obred je opravil župnik Lampret (vojni kurat XIV. divizije), program pa Kajuhova kulturniška skupina.

 

Rabska brigada odide na Kras, vzdolž proge Dunaj – Trst, nato pa ji zaradi telesne oslabelosti borcev namenijo nekaj dni za okrevanje.

 

Borce Rabske brigade so prerazporedili med različne partizanske enote. Anton Vratuša je bil poslan v Italijo kot posrednik med NOB in garibaldinci – tamkajšnjim uporniškim gibanjem.

Pogovarjala se je Maruša Pavlin Mele, 2. septembra 2014.

Opombe:

  • karabinjerji: med drugo svetovno vojno so bili karabinjerji kot del oboroženih sil (pri čemer so opravljali dolžnost vojaške policije) vpleteni v bojevanje proti zaveznikom ter predstavljali policijsko silo na področjih zasedene Kraljevine Italije.

Viri:

Kraj: Rab
Datum fotografije: februar 1943
Avtor: neznan
Zbirka: Album Rab, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Skenirano: neznano (MNZS)
Oblika: skenirana datoteka

Dodajte komentar

%d bloggers like this: