Rakek 1967/68 – 5. a razred
25. 01. 2015
Tako kot vsako šolsko leto, smo se tudi Leta 1967 rakovški petarčki slikali za razredno sliko. Običajno so take slike nastajale pred poslopjem šole, občasno pa je šolska slika nastala tudi v razredu. Slikani smo v dopoldanskem času, ker so imeli nižji razredi pouk v popoldanskem času.
Tega leta so se nam pridružili še petarji iz podružnične šole Unec. To so bili šolarji z Unca in Ivanjega sela. Na Rakek so hodili peš, kar jim je precej podaljšalo dotedanjo pot v šolo. Naša razredničarka je bila Jožica Šuligoj, žena takratnega ravnatelja Mirka Šuligoja. Slika je nastala med uro angleškega jezika, saj je na sliki tovarišica Marta Žagar, ki nas je zelo dobro naučila angleščine.

- Stoji tovarišica Marta Žagar.
- Prva vrsta z leve: Janez Puntar, Leon Drame.
- Druga vrsta z leve: Alojz Urbas, Franc Ivančič.
- Zadaj: Milan Čekada.

- Prva vrsta z leve: Božidar Zemljič, Ivan Likon, Alenka Matičič.
- Druga vrsta z leve: Darko Prudič, Slavko Valenčič, Milena Gabor, Mojca Gorjan.
- Tretja vrsta z leve: Stojan Turk, Boris Krašovec, Tanja Kržišnik – Frank, Marija Šlajnar – Šandor.

Prispevek je napisala Slavica Juhant.
Slovarček:
- mince: vložek kemičnega svinčnika
Viri:
- Slavica De Biasi – Juhant
Kraj: Rakek
Datum: 1967/68
Avtor: Jože Žnidaršič – Bajček
Zbirka: Slavka Juhant
Skenirano: 11. 1. 2014
Oblika: fotografija
2 komentarja
leave one →
Na sliki mi je padla v oči peč na drva, ki je na levi strani posnetka. To so bile priznane in kvalitetne peči na trda goriva proizvajalca Unitas iz Ljubljane. Če se dobro spomnim, so bile peči na voljo v več velikostih in so bile označene s številkami. Ta naj bi bila številka 3, ker je bila sestavljena iz treh delov. Na vratcih kurišča je bil v krogu napis zgoraj Unitas in spodaj Ljubljana. Najmanjša, številka 1, je bila namenjena manjšim prostorom in je poleg spodnjega dela imela samo še srednji del s kuriščem in vratci ter zgornji del. Notranji del je bil šamotni vložek, ki je bil pokrit s pločevino pobarvano v svetli zeleni barvi. V ribniški šoli, kjer je bilo tudi nekaj teh peči, je bilo najprej “poskrbljeno” jeseni za žaganje, ko je to opravljal krajevni žagar s svojo prevozno krožno žago. Tu smo šolarji pomagali podajati in pri odmetavanju nažaganih kosov. Učitelj telesne vzgoje pa je v šolski dnevnik za to delo in pa prenos v drvarnico tisti dan za uro telesne vzgoje zapisal “nošenje bremena”.
Tudi v Novi vasi smo učenci pomagali pospravljat drva. Postavili smo se v vrsto, ki je segala do drvarnice in podajali polena drug drugemu. Tako se je drvarnica lepo napolnila. Če bi se sprehajali do drvarnice vsak s svojim polenom, sigurno ne bi bil tak efekt. Le taprvi podajač je moral biti hiter, zato je tam delal kakšen odrasel.