1940 Slavonija – Delo v gozdu
Včasih so bile na kmetih številne družine. Za zaslužek je bilo težko. Ljudje so si pomagali na razne načine, da so preživeli. Moški so hodili na delo v gozd tudi v druge države. Pogosto so celo zimo preživeli v gozdu.
Tako si je denar služil tudi Andrej Nared – Kovačev iz Mahnetov. Rojen je bil leta 1914. V družini je bilo pet otrok. Poročil se je s 6 let mlajšo Francko Knap, prav tako z Mahnetov. Pri njej je bilo 12 otrok.
Kupil je hišo v Cerknici, ki pa je med vojno pogorela. Tako sta se po vojni naselila na Kožljeku in imela štiri otroke. Eden izmed njih je Marjan Nared – Kolonistov s Kožljeka.
Vidimo lahko, da ni bilo še nobene mehanizacije, tudi motorne žage ne, samo sekire in žage: manjša, ki jo dvignjeno drži fant na sredini in amerikanka v ospredju. Gotovo so uporabljali tudi zagozde in cepine, ki pa jih na sliki ni videti.
Na sliki stoji na skrajni desni Andrej Nared. Drugih nismo prepoznali.Viri:
- Marjan in Joža Nared, ustno
Prispevek je napisala Marija Košir.
Kraj: Slavonija
Datum: trideseta leta dvajsetega stoletja
Avtor: neznan
Zbirka: Marjan Nared, Kožljek
Skenirano: 29. 1. 2015 (Marija Košir)
Oblika: skenirana datoteka
RSS - Posts
Mislim, da smo o teh možakarjih na Starihslikah pisali v prispevku 1935 Slavonija – Sezonsko delo v gozdu. Tudi tam so Naredovi, morda je kakšna neprepoznana oseba tam. Takrat nam je pri prepoznavi pomagal Edi Zalar iz Begunj.
Šele ko sem včeraj pogledala na Stareslike, videla svoj prispevek in šla še na povezave, sem ugotovila, da ste o gozdarjih v Slavoniji že dvakrat pisali. Jaz sem pa mislila, da sem odkrila nekaj novega, ko mi je Marjan Nared pokazal sliko. Vidim, da bom morala prihodnjič bolj natančno pregledati, kaj je bilo že objavljeno.
Maša, saj je bolje, da imamo več prispevkov o tem. Veliko naših ljudi je hodilo tja.
Maša, prispevek je lep in zanimiv. Pri vsaki objavljeni sliki, pa če tudi gre za podobno temo, napišemo kaj novega in zanimivega, tako da je to čisto vredu. Prepričan pa sem, da bo o gozdarjenju v Slavoniji še pisanja, saj slike zagotovo še obstajajo le izbrskati jih moramo.
Vsak človek je ob rojstvu nepopisan bel list. Na koncu njegove poti je knjiga z edinstveno vsebino. In vsak ”težak” v gozdu ima svoj odlomek v knjigi.
Hvala, fantje, za spodbudne besede. Dobro dene.