1928 Selšček – Selško žegnanje

K maši v vaško cerkev so šli na dan vaškega žegnanja peš, ker je cerkev zraven njihove hiše, pa tudi na hribu in se do nje tudi danes pride samo peš. Zgleda da so se popoldan kam peljali.

Slikali so se v središču vasi, v ozadju na levi strani vidimo ravno dobro zgrajeno zelo lepo Špolarjevo hišo (Obreza), v sredini za lipo je Povličkova hiša (Opeka), skrajno desno pokrita s slamo je Ambroževa štala (Žižek).

Vaško žegnanje je bil takrat zelo pomemben dogodek, še toliko bolj kot danes, čeprav tudi danes ni šlo v pozabo. Vsi so se lepo oblekli, šli so k maši, na ta dan se je zbrala vsa žlahta, prišli so tudi sorodniki z bolj oddaljenih krajev, potem so imeli skupno “južno” in druženje v vasi. V Selščku je bil na obisku Peter Naglič, ki je to fotografijo tudi posnel.

Ker mi v cerkev nismo hodili, se spomnim, da je stara mama z naše hiše, ki je imela dober razgled na vaško dogajanje, vedno opazovala ljudi, ki so šli mimo, po cesti h maši in zraven ves čas komentirala koliko je ljudi, koliko je avtov …, kako je kdo lepo odpravljen …

Sorodniki so pa vedno prišli na kosilo, pa tudi potico in želodec smo imeli.

Na zapravljivčku so od leve proti desni: skrajno levo s klobukom in peresom zataknjenim za klobuk je oče Matevž Švigelj, zraven pokrita v ruti je mati Antonija Švigelj, poleg mame, najmlajši je Stane Švigelj, zraven njega zadaj je Tonca Švigelj, v klobuku, malo nižji je Janez Bonač (ujc), zraven njega je Lojzka Švigelj. Konje vodi in v rokah drži uzdo in gajžlo Jožef Švigelj (Pepe). Nosil je klobuk obrnjen navzven.

 Tukaj piše “V spomin foto – 1928 leta, dan Selškega žegnanja”.