Skip to content

1964 Bezuljak – Na veliko soboto

4. 04. 2015

140413861-(1) Glavno opravilo velike sobote popoldne je bilo nesti jedi k žegnu. Včasih, ko so bile številčne družine, je bil jerbas z jedili kar težak, danes večinoma prinašamo v košarah. Jerbas so dekleta nosila na glavi, kar je bila posebna umetnost. Na sliki sem jaz, Marta Hren, ki se že vračam od žegna, od cerkve v Bezuljaku. Bila sem ena zadnjih, ki sem še znala nositi jerbas, ne da bi ga držala. Očitno sem ga po makadamu, po klancu navzdol raje prijela, da se dragocena vsebina ne bi raztresla.

Velika noč je največji krščanski praznik*, o čemer smo že večkrat pisali. Ob vseh cerkvenih obredih tega praznika pa so nastali tudi običaji, ki se deloma razlikujejo po raznih krajih. Na Menišiji na veliki petek nismo imeli kakšne posebne jedi, pri nas smo največkrat jedli kislo zelje, je pa post veljal tudi še do velike sobote zvečer. Veljalo je, da na veliki petek in soboto ne delajo na njivah ali v gredi, ker ta dva dni bog leži pod zemljo.

Na veliko soboto zjutraj duhovnik v farni cerkvi blagoslovi ogenj, ki ga potem odnesejo po vaseh. Za prenašanje ognja potrebujejo drevesno gobo, ki jo razrežejo na manjše koščke – ti se vnamejo ob žerjavici blagoslovljenega ognja – in kovinsko posodo, da goba v njej tli. Iz oddaljenih vasi so morali imeti dovolj gobe, da je ogenj zdržal celo uro hoda ali več. Včasih je blagoslovljen ogenj – gobo prinesel v vsako vas mežnar in nesel do vsake hiše. Gospodinje so imele že očiščene peči in štedilnike, pripravljene s podneto, da je zagorel nov ogenj. V peči so na veliko soboto sežgali tudi leseni žegen od prejšnjega leta, da se je velikonočna peka lepo spekla. Košček blagoslovljene gobe smo odnesli tudi na njivo, da je tam dogorela, v priprošnjo za dobro letino. Mežnar je dobil za trud manjši denarni prispevek. Dandanes, ko skoraj ni več mežnarjev, ogenj na Menišiji nosijo starejši ministranti, seveda se do vasi pripeljejo z avtom.

Včasih so od vsake hiše nesli k žegnu v jerbasu, na glavi. Jerbas je bil očiščen, na vrhu je bil vedno lep, štikan prtiček. Gospodinje so kar tekmovale, katera bo imela lepšega. Na sredini prtička je bilo največkrat jagnje, ki je držalo bandero ali pa Jezusov monogram – IHS, ob robovih pa različni vzorčki cvetja. Prtiček je bil obrobljen s čipko. Jerbas z jedili so nesla k blagoslovu dekleta, po blagoslovu so pohitela domov.

140413861 Za žegen smo imeli pri nas jerbas, ki smo ga očistili in včasih tudi malo osvežili barve. Jerbas so vedno napolnili mama. Na dno so dali papir, da se jerbas ne bi namastil od dobrot. Najprej so v jerbas položili kolač – potico z orehi in rozinami, spečeno v okroglem modlu, štrukelj, ob strani  so dali nadlvajne in pleče, tri  korenine hrena in kuhana jajca.

Jedi so najprej pokrili z belim vezenim prtičkom, povrh pa še ta boljšega, vezenega z barvno pavolco.  Na vrh jerbasa pod prtiček so položili še surovo jajce in drobiž, ki  smo ga v cerkvi položili v košaro pri vhodu, za župnika. Za lažjo nošnjo jerbasa smo uporabljali svitek, ki je bil samo za boljše priložnosti. Bil je črn, prepleten z rdečimi in modrimi trakovi.

140413877 Ko sem šla od doma, je bil moj vrat še bolj močan in nisem potrebovala rok, da sem lahko zravnana nesla jerbas do cerkve. Nošenje na glavi zahteva nekaj vaje, je pa neprimerno lažje kot nošenje na boku ali v naročju.

* Velika noč je največji krščanski praznik, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja, njegove smrti in vstajenja na Veliko noč. Po 40-dnevnem  postu kristjani obhajamo velikonočno tridnevje: Veliki četrtek – spomin zadnje večerje, postavitev evharistije in Jezusovo prijetje, takrat “gredo zvonovi v Rim”, Veliki petek – sojenje Jezusu, križev pot na Kalvarijo, križanje, položitev v grob, ta dan je strogi post, Velika sobota –  blagoslov ognja, molitve pri Božjem grobu, blagoslov jedil, velikonočna vigilija – blagoslov krstne vode.

Slovarček:

  • nadlvajne: nadevan svinjski želodec
  • štrukelj: v pekaču pečena potica
  • pavolca : prejica za vezenje
  • svitek : obroč iz blaga, približno 20 cm premera in debel 5 cm, za nošnjo na glavi

Viri:

  • Marija Hren
  • Marta Hren

Kraj: Bezuljak
Datum: Velika sobota 1964
Avtor: Slavko Hren
Zbirka: Marta Hren
Skenirano: 13. 4. 2014
Oblika: 2 fotografiji

One Comment leave one →
  1. 4. 04. 2015 12:20

    Hvala za prekrasen opis velikonočnih navad! Zame je posebno zanimiv tisti delček, ki pojasnjuje, zakaj se na veliki petek in soboto ne sme delati na zemlji – “ker bog leži pod zemljo”. Moja tašča z Blok je pripovedovala, kako so pri njih okrasili jerbas z velikonočnimi jedmi: poleg prtiča do dali nanj tudi tančico, ki so jo pripeli s pozlačenimi “knoflcami”. In tudi to, kako so fantje privezali cerkveno kljuko, da dekleta niso mogla steči iz cerkve proti domu. Teči pa je bilo treba, da bi se čimprej poročile, pa da bi bila živina hitra na paši in pri napajanju…

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: