1957 Rakov Škocjan – Športni dan
Športni dnevi so bili v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej drugačni kot so danes. Učenci nižjih razredov smo šli za športni dan proti Čopčemu malnu in smo igrali ” med dvema ognjema” ali kakšne druge igre. Begunjski učenci višjih razredov so šli na športni dan peš v Rakov Škocjan. Približno 12 km tja in 12 km nazaj, prej pa so morali priti še peš od doma do šole in potem nazaj, nekateri tudi celo uro hoda.
Na fotografiji so ob potoku Rak pred velikim naravnim mostom. Voda je precej nizka.
Vsa dekleta so v krilih, dolgih hlač deklice na kmetih tedaj še niso nosile. Kako so bili obuti lahko samo ugibamo. O supergah ali kakih drugih športnih čevljih ni bilo ne duha ne sluha. Ivanka Debevec iz Bezuljaka se spominja tega športnega dne predvsem po močno ožuljenih nogah.
Za malico so imeli s seboj kos kruha, vodo, ki takrat še ni bila onesnažena, so lahko pili iz potoka.
Če bi današnji nadobudni mladini predlagali tak športni dan, bi se uprli vsi: učenci, ki ne bi hoteli toliko časa pešačiti, starši, ki ne bi dovolili, da so otroci ves dan brez hrane in primerne pijače in učitelji, ker se en sam ne bi upal s tolikimi učenci nikamor.
- Stojijo z leve: Janez Turšič – Turščov s Kožljeka; Marjan Plut – doma iz Bele krajine, živel pri Krajnčih v Dobcu; Ana Urh – Trantarjeva iz Begunj; Anka Stražiščar – Brešča iz Dobca; Majda Debevec – Gornja Kotova iz Bezuljaka; Minka Nared – Francetova iz Dobca; Pepca Juvančič – Tonetova iz Begunj; Mima Kranjc – Kopitova in Marija Petrič – Tomaževa iz Begunj.
- Čepijo z leve: Ana X – Jurčkova iz Begunj; Vojko X; France Zalar – Kevdrn iz Bezuljaka; Jože Turšič – Tomažičov; France Obreza – Mihov iz Bezuljaka; Beno Rožanc – Kovačev z Brezja; Marinka Katern – Zrimškova iz Dobca; Ana Meden – Jagrova iz Topola.
- Stojijo z leve: Ana Suhadolnik – Žnidarjeva s Kožljeka; Anica Zalar – Gornja Popkova iz Bezuljaka; Ivanka Katern – Severjeva iz Bezuljaka; Mira Kranjc – Krajnča s Kožljeka; Milka X – Bonačeva iz Topola; Minka Turk – Turkova iz Bezuljaka; Rezka Meden – Jagrova iz Topola; Iva Turšič – Turščeva s Kožljeka; Francka Debevec – Žogarjeva iz Bezuljaka; Milka Cimermančič – Potočenova iz Begunj; Julij Zalar – Jakopov s Kožljeka; Jože Suhadolnik – Žnidarjev s Kožljeka; Ivanka Turšič – Dolnja Kotova iz Bezuljaka.
- Čepijo z leve: Marinka Kranjc – Podlipča iz Dobca; Ivanka Kavčič – Rakiška iz Bezuljaka; France Tavželj – Tavžljev iz Dobca; Jože Jernejčič – Gregorjev iz Dobca; Janez Kranjec; Jože Turk – Turkov iz Bezuljaka.
- Stojijo z leve: Jože Suhadolnik; Ana Cimermančič – Potočenova iz Begunj; pred njo Ivana Hribar – Hribarjeva z Brezja; Jože Tomšič – Nžetov iz Topola.
- Čepi: Ivanka Hren – Antonova iz Bezuljaka.
Isti učenci, postavljeni nekoliko drugače, med njimi učitelj in ravnatelj Vinko Toni. Pomembna podrobnost na tej sliki, ki se je spomni Francka Debevec, je velika žoga, ki jo Francka drži v roki (Francka je v prvi vrsti peta z desne, da boste lažje našli žogo). S tako žogo so igrali ” Med dvema ognjema”.
Med dolgim pohodom so bili dobrodošli kratki odmori za slikanje – nekaj se je dogajalo in odpočili so se, potem so lažje nadaljevali pot.
Dopolnjeno 21. 5. 2015
Na filmu smo naknadno našli še en posnetek učencev, ki so se udeležili športnega dne.
Viri:
- Ivanka Katern, por. Debevec, Bezuljak
- Francka Debevec, Ljubljana
Kraj: Rakov Škocjan
Datum: junij 1957
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 14. 12. 2014
Oblika: 3x negativ 6×6
Dopolnjeno 3. 11. 2016
maj. 2016 – Prispevek je bil objavljen v 19. številki Slivniških pogledov na strani 28.
RSS - Posts
Saj si ne morem pomagati, da ne bi pristavila še svoje zgodbe k tem lepim spominom:
Tudi mi iz starotrške šole smo bili eno leto prej na izletu v Rakovem Škocjanu. Do Podskrajnika smo šli z rednim avtobusom in vožnje je bilo ravno dovolj, da smo ga do tam že dobro pobruhali, potem smo šli peš. Čaj iz steklenic, ki so nam jih dale mame, smo do cilja že popili, ker je bil sladek, pač pa smo ob vodi pustili kar nekaj lupin od trdo kuhanih jajc in morda kakšno kruhovo drobtino. Za nazaj smo se šli kopat nekam v Cerkniško jezero in malo je manjkalo, da se nam Milojka ni utopila. Ostali smo se samo malo prehladili, nič resnega: naši starši so vedno rekli, da “iz smrkavega fantička in … kakšnega že? … telička, še nekaj bo!!” Da je to torej dobro, če si smrkav. Še danes pa se ne morem načuditi učiteljicama – Benčinova je bila z nami in še ena, a sem pozabila ime – da nista poskakali iz kože ob živahnem in stikljivem drobižu kakršen smo bili mi. Ampak takega pešačenja kot Begunjci na sliki pa najbrž ne bi zmogli… A kdo ve – iz Starega trg na Bloke in nazaj smo čisto lepo šli , samo kako leto pozneje.
Milena, hvala za komentar! Moram te popraviti, da na sliki niso le Begunjci, ampak Meniševci, Menišija je planota; kamor spadajo vasi: Begunje, Bezuljak, Dobec, Kožljek, Selšček in Topol. Te vasi so bile v lasti samostana iz Bistre pri Borovnici, od tod ime Menišija in Meniševci.
Hvala za popravek – malo površna sem bila.
Našli smo še eno fotografijo, ki je nastala na tem športnem dnevu. Dodal sem jo v prispevek.
Kaj je Ivanka Kateren, ki stoji na skrajni levi,živela nekaj časa na Rudolfovem pri Gregoriševih in je tudi na sliki
prebivalci Rudolfovega, ki je bila objavljena v Starihslikah 16.3. jaz pa sem jo pomotoma
imenovala Fani Košir. Ja seveda, to je že 60 let.
Ivanka Katern je živela in še živi le v Bezuljaku, sedaj je stara 72 let.
Marta, hvala.