1910 ZDA – Devet mož, dve ženski in otrok v Ameriki

Imena na tabli so značilna za naše kraje, a zapisana na angleški način.

Je strumni možak s srepim, malce škilastim pogledom Franc Ožbolt ali njegov brat? Težko bi zanikal, da je v sorodu z na videz malce pohlevnejšim moškim, ki sedi pred njim.

“Živijo Slovenci” so napisali na vrh table z narobe obrnjenim S-jem pri besedi Slovenci. So napisali tako nalašč, za šalo, po pomoti ali v želji, da bi bil napis razumljiv tudi Neslovencem?

Imena so zapisana po angleško, a ne morejo skriti slovenskega izvora, celo prav značilno notranjskega oziroma dolenjskega. Je poangleženje imen pripomoglo k ugledu v domovini, je znak (bistrega) prilagajanja novemu okolju, rezultat zahteve oblasti ali kaj drugega? Pod naslovom, okrašenim z valovito vijugo, je seznam:

• Chas (?) Ponikvar (Le kako mu je bilo ime doma? Karel, Korl?)
• Louis Novak (Lojz Novak)
• John Zaijc (Janez Zajc ali kako drugače?)
• Ferdinand Zaijc (Ferdinand Zajc – mogoče Janezov brat?)
• Tine Petač (Le on ni spremenil imena – ni hotel ali je bilo težko prevedljivo?)
• Frenk Blatnik (in ne Frank, drugače pa Franc Blatnik. Je John Anton Blatnik, ameriški politik slovenskega rodu, sin rudarskih staršev iz Minnesote, rojen 1911, Chisholm, Minnesota, umrl 1991, Forest Heights, Maryland, ki je 1941 postal senator v ZDA, kaj povezan z njim? Lepo bi bilo vedeti.)
• Matt Lustik (Mogoče je bil doma Matevž ali Matija Levstik)
• John Ozbolt (Janez Ožbolt – je bil on tisti brat, ki je bil v Ameriki skupaj s Frencetom iz Bukovice? Po nekaterih navedbah je bil z njim Tone. Ali pa sta bila enkrat eden, drugič drugi, saj je bil Frence v Ameriki dvakrat, izbor bratov pa je bil velik – doma je bilo enajst otrok.)
• Frenk Ozbolt (Franc Ožbolt, Ivanov iz Bukovice na Babnem Polju, po domače Jevanov Frence).

Na sliko je pozneje nekdo napisal s kemičnim svinčnikom: OŽBOLT FRANC, a ni označil, kateri je. Sodeč po drugi sliki, ki je nastala v istem obdobju in prikazuje dva možaka v avtu in žensko, ki ju vozi, je Frence eden od obeh zelo podobnih si mož – zadnji, ki sedi v prvi vrsti in drži tablo ali drugi, v telovniku, ki stoji za njim. Obraza sta presenetljivo podobna, celo enak pramen las jima kuka izpod klobuka. Način, kako ima pokrit klobuk in njegova barva, govori da je Frence tisti, ki stoji, a to res ni kdove kako tehten dokaz.

Dva sedeča možaka držita v rokah papirje in pisalo in se delata, da nekaj pišeta. Kako naj si to razlagamo? Sta hotela pokazati, da sta uradnika in ne “fizikalca” ali da morda pišeta domov pismo, polno domotožja? In kazalec sedečega moža na levi, uperjen v napis pod njim – je znak samozavesti, češ, to smo mi, ali pa je le slučajno tak kot je?

O obeh ženskah v svetlih bluzah in dolgih krilih ne vemo ničesar. Je bilo dete rojeno v Ameriki ali je s starši prišlo v Ameriko? Kaj sta ženski počeli, lahko ugibamo na podlagi pripovedi Ivana Peruška iz Podcerkve o njegovi materi, ki mi jo je zaupal leta 2002:

Oče je odšel v Ameriko leta 1913, mati pa 1914. On je bil gozdni delavec, mama je pa tam, kjer so sekali, kuhala za petinšestdeset delavcev. Ni bila še stara osemnajst let, ko se je poročila in je že v prvem letu rodila brata Toneta … Petinšestdesetim delavcem je kuhala! V studenec je dala meso, ko ni bilo hladilnika, pa je voda čez tekla, da se je hladilo! Ko je zjutraj v fabriki tulilo pet ura, je ona že pekla kruh. Ampak vse v barakah!

»Ženi* « je rekla, »sem privezala k mizi.«

Potem so prišli pa domov s štirimi otroki, dva sva se rodila še potem. Kakšno življenje! …

Tudi ženski s slike gotovo v Ameriki nista držali križem rok …

Viri:

• Janez Ožbolt, Babno Polje, ustni vir, 2015
• Wikipedija, prosta enciklopedija

Kraj: ZDA
Datum: okoli 1910, pred prvo svetovno vojno
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Ožbolt
Skenirano: 15. 12. 2014
Oblika: fotografija nalepljena na karton