Skip to content

1960 Viševek – Pokopališče

15. 05. 2015

150411866Na sliki je cerkev Marijinega vnebovzetja v Viševku in del pokopališča, posnet nekako s sredine proti cerkvi, tako da je videti le hrbtne strani nagrobnikov. Po občutku je bila posneta nekako okoli leta 1960 ali prej, saj je na grobovih videti še veliko železnih križev in starodobnih kamnitih spomenikov. Fotograf je najbrž stal pri velikem križu sredi pokopališča, ki takrat tudi še ni bil obnovljen.

Z izboljševanjem standarda so se začeli tudi na pokopališču pojavljati novi spomeniki iz dragocenejših materialov, bolj urejene so postale  poti, spremenile pa so se tudi navade glede napisov na nagrobnikih. Morda se bo komu zdelo morbidno pisati o tem, a gre le še za en vidik folklorne dediščine, ki jo velja vsaj malce dokumentirati, kajti tudi nagrobni napisi so njen del.

Že leta nazaj sem prepisala s starejših še ohranjenih nagrobnikov nekaj napisov, ki so sporočali kaj več kot le rodbinsko ime, kot je zdaj navada. S to snovjo se pozneje nisem več ukvarjala, mogoče pa jih tu lahko nekaj zapišem. Takrat, okoli leta 2004, sem zbrala napise s pokopališč v Viševku, Podcerkvi, Škriljah, Bloški Polici, Babnem Polju in pri Fari na Blokah. Najstarejši pokojniki, ki so se jih takrat še spominjali nagrobni napisi, so bili rojeni 1795, 1797 in 1799, vsi trije pri Fari na Blokah.Zanimiv je jezik: za današnji čas že zelo starinski z onikanjem in slovenskimi imeni mesecev, posamično pa so se pojavljali tudi napisi v tujih jezikih: latinski, francoski, nemški, poljski, srbohrvaški; prav tako pisave in simboli – poleg latinice tudi cirilica, grške črke alfa in omega kot svetopisemska simbola, kratice R. I. P. ipd. Nagrobni napisi so razkrivali družinske zgodbe o prezgodaj umrlih starših, majhnih otrocih, o nesrečah, izseljencih, žrtvah vojn – pogrešanih, talcih, vojakih brez grobov … Včasih so napisani tudi tisti, ki so spomenik postavili – župljani, prijatelji, kolegi, največkrat pa seveda sorodniki: “sin Jože z ženo iz Amerike”, sestra pokojnega duhovnika, ali preprosto: “postavila Micka”. Na nekaterih spomenikih so vklesani citati pesnikov Prešerna, Gregorčiča, Kosovela, Lokarja, Udoviča … Nagrobniki sporočajo marsikaj!

Najpogostejši ali najbolj zanimivi napisi, zapisani poleg rodbinskih in osebnih imen ter podatkov o rojstvu in smrti, tukaj prepisani dobesedno s slovničnimi napakami vred, so bili:

1.
Danes meni – jutri tebi!2.
Večna luč naj jim sveti.

3.
V miru počivajte,
Gospoda uživajte

4.
Blagi starši mili prerano ste nas
zapustili in preselili gor k
Očetu nebeškemu, zapustili ste 8
svojih žalostnih otrok, naj jih tolaži Bog.
Vam pa naj se odpre sveti raj –
da pridemo tudi mi za vami kedaj
Sveti naj vam večna luč

5.
Bog im daj večno luč

6.
Bodi vam zemljica lahka

7.
Vera sveta nam veli
Da vidimo se nad Zvezdami!

8.
Na svidenje med zvezdami

9.
Za svobodo in pravico
sta darovala življenje.
Večna vama slava!

10.
Spavaj sladko draga mati
Zdaj od truda teškega
Za ves trud in opomine zlate
Bog naj ti plačilo da

11.
Če solza mrtve bi zbudila
ne krila vaju bi gomila

12.
Bogu iz srca čast hvala,
Dušam večni pokoj,
Živi Varite Vest!

13.
V Mene veruj, Mene ljubi;
srčno križ svoj nosi zdaj,
s smrtjo upanja ne zgubi,
živel bodeš vekomaj.

14.
Svoboda žito, ki zazori
iz ene same njive – iz gomil

15.
Ne tugujte po meni stariši mili,
O draga brata, sestre ve!
Če ravno v dobi mladih let
Sem moral zapustiti svet
Saj križ nam govori!
Da vidimi se nad zvezdami!

16.
Lahka naj ji bo zemlja!

17.
Naj počiva v miru !

18.
Večna luč naj mu sveti!

19.
Sladko spavaj!

20.
Z žalujočo rodbini
rajncega postavil
hvaležni sin
Andrej dekan v Šmarji.

Počivajte v miru Oče blagi,
večna luč Vam Sveti naj,
Zdihovali bomo po Vas dragi
Dok nas združi sveti raj.

21.
Tukaj čaka vstajenja preč.gosp.
zlatomašnik
A. D.
prezaslužni župnik
in dekan v postoji
na Radleku št.2 27/11 1827,
umrl ravnotam 4/ 10 1902
Naj v miru počiva !

V tem grobu spava mož preblagi
Po njem žaluje Cerkev, domovina
ki vrlega zgubila v njem je sina
Pastir ovčicam oče dragi
Nevtruden, dober, ljubezniv,
Bo v naših srcih vedno živ.

A ti, Gospod za trud in za trpljenje
Daj v raju srečno mu življenje.

Postavila M. Z.
Sestra pokojnikova.

22.
Prihoda Gospodovega pričakuje tu
prečastiti gospod
J. K. K.
rojen v Zg.Brniku, fara Cerkljanska
na Gorenjskem 16.junija 1828
mašnik posvečen dne 26. junija 1852
umrl po 26 letnem skrbnem in
neutrudnem pastirovanju kot župnik,
knezoškofijski duhovni svetovalec in
velik dobrotnik Bloške fare dne 6. aprila 1893.

Veliki marmornati, kakor tudi stranska altarja, prižnica, kapela, zvonik in veliko popravljenih podružnic itd. itd. so priča njegovega neumornega delovanja.

Mnogo delal si v življenju
V svete cerkve slavo čast
Bil pogumen si v trpljenju
delal mnogo v Božjo čast,
čas minul je skušnje zdaj
večni mir ti Jezus daj!

Blagor mrtvim, kteri v Gospodu umrjejo
Odslej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda,
zakaj njih dela gredo za njimi!
Skrivnost sv. Janeza 14/13

23.
Tu počiva Gosp.
M. K., roj. na Škrabčem 31. prosenca 1799,
umrl ravno tam 24. mal. travna 1873
Postavila žalostna rodovina,
sopruga s 7 otroci
Bodi mu zemlja lahka!

24.
Srečen kdor se trud’ in pridno dela,
Zraven mol’ in služ’ Bogu zvesto,
Truma izvoljenih ga bo sprejela,
Z njo plačilo truda vžival bo!25.
Z.
Gospodar iz Zakraja h. št. 2,
rojen 29. maja 1829,
umerl 18. rožnika 1873

Tu počiva blagi oče
obžalovan od šest otrok.
Nikar se ne jokajte,
Če sim jest zapustil Vas!
Saj v nebesih bomo skupaj
Boga hvalili vsaki čas!
Postavila v spomin žalujoča vdova
M.Z.

26.
M. Z.
v 77 letu 1911 v Zakraju
Počivaj v miru
Zlata mamca!

27.
Stariši
I. P.
* 52.11.1840 + 4.1.1909
M. P.
Prezgodaj sta končala življenje
prepustila nas v širni svet!
Žalujoči sin in hčere
Postavil žalujoči sin iz Amerike

28.
Truplo vaše tu počiva
Duša večni mir naj vživa!

29.
Tu počiva
blaga mamica
N.B., posestnica pri Sv.Duhu 4
* 20.1.1862 + 13.1.1920
zapušča žalujočega
soproga A. B.
in otroke Jožeta, Ivanko, Franceta,
Frančiško in Josipino.
Dobra mati si nam bila
Prezgodaj si nas zapustila
Bog ji večno daj plačilo

30.
Naš ljubljeni Janez
cvetočega lica
cvetočih se let
imel si prve korake
pa moral si umret.

31.
Solza žene in otrok ne vrne nam te
skrbni očka dobri mož
Naša solza grob vam bo kropila,
Dokler smrt nas ne bo združila

32.
V spomin
ljubemu in dragem
A. L.
izpod Velicega vrha h. št. 26
rojen 23. oktrobra 1797
umrl 18. avgusta 1875

Oče preljubi v miru počivajte
dokler skliče nas angeljski glas
Sreče rajske mir vživajte
Saj Bog mili druži nas in vas

34.
Tu počivaj dete malo,
ki poznalo ni sveta
Hitro tek je dokončalo
mati zemlja krije ga.

35.
Večni pokoj, večni mir
Daj mu Jezus, naš pastir
Postavila žena

36.
Solza grob Vam bo kropila
dokler smrt nas ne bo združila
Žalujoči otroci
Postavil sin Jože in žena iz Amerike

37.
Častitega
vstajenja čakajo
mati T. L … 1835 – 1911
hči Marija 1857- 1889
Za vso skrb trpljenje milo
Večni Bog vam daj plačilo

38.
M.-ovi
Jože oče * 1870 ubit v Tirolah 1915
Helena mati * 1870 + 1929
Anton sin * 1913 + 1943
Spominja se sin Domin iz Kanade

39.
Spokojno v miru Božjem
snivaj dragi nepozabni stric
V nebesih rajsko srečo uživaj
nasvidenje na vekomaj

40.
Ne žalujte dragi moji
ki na zemlji vas pustim,
tu v neskončni sreči svoji
kmalu tudi vas dobim

50.
Naj ji sveti večna luč
Naj v miru počiva !

51.
Vstajenja tukaj čaka
A.M. iz Nove vasi
umerla 28. jul. 1853

52.
Rodbina L.
oče Stanko * 1895
ustreljen Vel.B. 1942
sin Boris * 1923
ustreljen Vel.Vrh 1942
Postala sta žrtvi fašizma !

53.
Tukaj počiva
A. Z.
* 19. VII. 1892
+ 20.VI. 1932
Prezgodaj zapustila si
svojo družino
ki bridko žaluje
nad tvojo gomilo!

Seveda bi bilo mogoče o nekdanjih nagrobnih napisih v naših krajih napisati vsaj en doktorat, a naj bo zaenkrat dovolj le toliko.
150411866-001 Le zelo redki od spomenikov na sliki še stojijo …

Viri:

  • M. Ožbolt, rokopis, 2004

Kraj: Viševek
Datum: okoli 1960
Avtor: neznan
Zbirka: Marica Pavlič
Skenirano: 11. 4. 2015
Oblika: fotografija

7 komentarjev leave one →
  1. Anajedrt permalink
    15. 05. 2015 09:32

    Vse tole skupaj zbrat je bilo pa že nekaj dela in truda. Milena, čestitam.

  2. 15. 05. 2015 12:09

    Hvala, res je bilo kar nekaj dela, ampak če ti je nekaj pomembno pač narediš kakor moreš in znaš.

  3. anitamanfreda permalink
    15. 05. 2015 13:04

    “Če solza mrtve bi budila, ne krila vaju bi gomila.”

  4. 17. 05. 2015 09:00

    Hvala, Anita, da si s svojim prispevkom obogatila zbirko.

  5. Anonimno permalink
    18. 05. 2015 22:37

    zelo izčrpen in zanimiv prispevek !

  6. Anonimno permalink
    13. 08. 2016 20:47

    Zelo dober prispevek. V starih mestih mi je poleg tržnice in lokalnega prevoza bil vedno zanimiv tudi obisk starega dela pokopališča, ki o zgodovini mesta vedno tudi veliko pove. V naših krajih tega na žalost skoraj ni več, saj so stari grobovi skoraj izginili.

Trackbacks

  1. 1935 Selšček – Na parah med rožami | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: