1929 Ljubljana – Ljubljanski velesejem

Četrti razstavni dan je sejem doživel rekorden obisk. Prišlo naj bi več kot 20.000 ljudi. Že v dopoldanskih urah so se vile trume obiskovalcev po Celovški cesti. Med njimi je bilo mnogo kmetov z Dolenjske in Gorenjske. Zanimali so se predvsem za poljedelske stroje, ki so nenehno delovali. Veliko zanimanja je pritegnila tudi perutnina, ki je bila kmalu razprodana. Najbolj so šle v primer praktične novosti: avtobusi, pohištvo in luksuzna oblačila.

Na ta dan so sejem obiskali tudi odlični gostje, med njimi avstrijski poslanik minister Ploenis, ki se je prav zaradi sejma pripeljal iz Beograda in si ga ogledal v spremstvu generalnega konzula Pleinerta in direktorja velesejma dr. Dularja. Obiskali so ga tudi učenci mnogih šol, zlasti obrtnih.
Največja atrakcija pa je bil radio. Skoraj vsak obiskovalec se je ustavil pred izložbami radio potrebščin in za trenutek prisluhnil melodijam, ki so prihajale iz zvočnikov. Marsikaterega so prepričali, da je radio nujno potreben in odhajajoč je sklenil: »Še jaz si nabavim radio!«

Velesejem je bil, po ugotovitvah strokovnjakov, koristen za vse gospodarstvo. Slovenska zemlja je že od nekdaj dajala preskromen kruh, zato so se snovalci velesejma usmerili predvsem v obrt in industrijo. Kljub vsemu pa je bilo največ obiskovalcev prav kmečkega stanu. Marsikateri kmetovalec in obrtnik sta leto za letom opazovala razstavljene naprave in se končno odločila za nakup. V sako leto je nazorno pokazal napredek industrijske obrtne in trgovske dejavnosti. S tega stališča je imel sejem tudi dolgoročne pozitivne posledice. Na sejem je prišlo veliko obiskovalcev, nekateri od njih pa so čez leta postali tudi kupci. Znan je bil po vsej državi in je veliko storil ne le za promocijo gospodarstva, temveč tudi za turizem. Pritegnil je na tisoče tujcev, ki so si po obisku velesejma privoščili še kakšen dan oddiha v Ljubljani ali v kakšnem slovenskem turističnem kraju.

V čast velesejma je izšla tudi posebna številka »Ilustracije«, ki je bila bogata s slikami, večbarvni ovitek pa je imel na naslovnici velesejemski motiv. Ilustracija je bila priloga liberalnega Jutra in je izhajala od leta 1929 do 1931. Sestavljala so jo dolga besedila s slikami. Ni bila ustvarjena z namenom prinašanja dobička, pač pa je dala možnost mladim slovenskim umetnikom in literatom, da se predstavijo javnosti.

Ljubljanski velesejem je bivši razstavni prostor na področju današnjega parka Tivoli. Na trikotnem prostoru med Gosposvetsko, Lattermanovim in Lipovim drevoredom (danes: zahodni zid kopališča Ilirija, Celovška cesta in park Tivoli) so leta 1921 postavili Ljubljanski velesejem. Razstavni prostor na tem področju je obstajal do leta 1955.

Taka dolga pot in toliko zanimivosti človeka zlačni. Še dobro, da je bilo na razstavnem prostoru postavljenih kar nekaj kioskov s tedanjo hitro prehrano – klobaso. Tu se je obiskovalec odpočil od novosti, ki jih je videl in v miru ob kavici ali glažku črnega premlel vtise in sprejel odločitve.

Če pobrskate po spletu boste ugotovili, da je bilo izdanih kar nekaj razglednic s sejemskim motivom. Nekatere so bile tudi odposlane s prisrčnimi pozdravi.