Skip to content

1934 Lož – Cestarski tečaj

9. 08. 2015

2-150313606 Služba cestarja je bila v Kraljevini Jugoslaviji državna služba, ki ni bila dostopna kar vsakemu. O pogojih, ki jih je bodoči cestar moral izpolnjevati, smo na naši strani že brali. Med dolžnosti cestarja je spadalo tudi praktično izpopolnjevanje. V avgustu 1934 so se na dvodnevnem tečaju zbrali cestarji v Ložu.

Kraljevina Jugoslavija je bila po letu 1929, in tudi po oktroirani Vidovdanski ustavi iz leta 1931, razdeljena na banovine, ki so se imenovale po rekah in ne po narodih. Ozemlje Slovenije je pokrivala Dravska banovina. Ta je bila razdeljena na 25 srezov (okrajev). Eden manjših je bil srez Logatec. Dolžnost sreza je bila tudi skrb za ceste in cestarje. Na Blokah sta imela delo v tistem času dva cestarja: Matija Modic – Tonovčov iz Velikih Blok (1897 – 1944), ki je imel na skrbi cesto od Lužarjev do Strmca za Radlekom in Karel Koren – Korenov iz Studenega (1899 – 1944), ki je urejal cesto od Boncarja proti Bloški Polici.
1-150313606-001 S cestnim nadzorstvom so se pred občinsko hišo v Ložu slikali notranjski cestarji. Cestarji so v delovnih oblekah in zaprašenih čevljih s cestarskimi kapami ali klobuki s pripetimi značkami. Glede na važnost tečaja pa so vsi v svežih, belih srajcah. Matija Modic – Tonovčov je četrti iz leve v drugi vrsti, za glavnim starejšim gospodom, Karel Koren – Korenov pa prvi z desne v drugi vrsti. Karla se je glede na poklic držalo tudi ime šoderman. Ostalih udeležencev tečaja nismo prepoznali.
1-150313606Tudi na območju Dravske banovine so morali biti na javnih zgradbah napisi v latinici in cirilici, v slovenskem in srbskem jeziku, z državnim grbom in tako je bilo tudi na stavbi mestne občine v Ložu, pred katero se se za spomin slikali cestarji s člani cestnega nadzorstva sreza logaškega. Ravno v tistem času je notranjski pododbor Zveze kmečkih fantov in deklet pripravljal veliko srečanje v Starem trgu s tekmo koscev. Tekma je bila 26. 8. 1934 in po poročilu društva je pomenila “mogočen, triumfalni praznik, ki je v srca kmečke mladine naselil pogum in samozavest”. Plakat, obešen na občinski hiši v Ložu, je vabil na to prireditev, ki je tako dobro uspela, da so kronisti pisali, da je imel ban dr. Marušič, ki se je tudi udeležil tekme, od ganjenosti solze v očeh. Cestarji se seveda niso posvečali pripravam in plakatu za to tekmo, popravili so cesto od Loža do Starega trga za povorko in obisk bana ter se vrnili k svojim vsakodnevnim opravilom.
OLYMPUS DIGITAL CAMERA Matija Modic, ki je na sliko zabeležil datum tečaja, je imel na skrbi tudi Bloški most. Bloški fantje so mu delali mnogo preglavic, saj so svojo moč podkrepljeno z Lipetovim vipavcem, kazali s prevračanjem obcestnih kamnov in kamnitih blokov z ograje mostu v Bloščico. Matija jih je skrbno postavljal nazaj in tako dobro zafugiral, da se je še do danes ohranil njegov čitljivi napis, zapisan s palčko v cementno malto: Matija Modic, cestar, 1929. Le črko “s” je v naglici narobe obrnil.Oba bloška cestarja Matija in Karel sta leta 1944 umrla v taborišču Dachau v Nemčiji.

Slovarček:

  • šoderman tudi zogar: cestar
  • zafugiral: zapolnil stike med kamni

Viri:

  • Notranjski listi II, 1981, Nastanek in razvoj DKFiD na osrednjem Notranjskem.
  • Danica Modic, Velike Bloke

Kraj: Lož
Datum: avgust 1934
Avtor: neznan
Zbirka: Danica Modic
Skenirano: 13. 3. 2014
Oblika: fotografija

Dopolnjeno 18. 12. 2015

bk4september 2015 – Prispevek je bil objavljen v septemberski številki revije Bloški korak na straneh 12 in 13.

Advertisements
3 komentarji leave one →
  1. alojzmazij permalink
    9. 08. 2015 21:22

    V prispevku pišem o delu cestarja Tonovča z Bloškim mostom. In glej ga vraga, danes v zgodnjih jutranjih urah, tik pred objavo se je eden bloški fantov vračal s sobotne veselice pri Sv. Vidu in z avtom priletel v kamnito ograjo mostu. Hudo se je moralo muditi,počilo je kot satan, nekaj kamnitih blokov je končalo v potoku,fuge so popustile. Pametnejši odneha, pravijo. Pa bo spet delo za cestarje, mehanike, in policijo. Hvala Bogu, da so zdravniki ostali tokrat brez pomembnejšega dela.

  2. 9. 10. 2015 12:00

    Karel Koren, Korenov Korle s Studenega je imel odsek ceste, za katerega je skrbel, pri Krampljah. Zato je nekaj let živel kar tam, saj bi bila vsakdanja pot s Studenega prezahtevna. Kadar se je razburil, je ponavadi rekel “Bemti puško”, pa se ga je zato prijel vzdevek “Puška”.

Trackbacks

  1. 1962 Lož – Zduolajne stedjenc | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: