1960 Ivanje selo – Malnarjev ata z volom

Vedno je bilo treba na kmetijah poskrbeti še za dodatni zaslužek. Kmetje so pripravili veliko krme za živino in potem kupovali mlade junce, predvsem na sejmu v Vinici na Dolenjskem, kjer je bil znan živinski sejem. Dolenjci so prignali živino iz Hrvaške, Notranjci, predvsem Bločani, Meniševci, Unčani in Ivanjeselci pa so od njih kupili mlade junce in jih gonili peš domov čez Ribniški Boncar. Takle pohod je trajal en dan in noč. Ob cesti so bile »furmanske gostilne«, da so se malo okrepčali, za popotnico so dali v en žep štruco kruha, v drug žep pa liter vina in počasi malicali celo pot. Čez zimo so junce dobro spitali in jih spomladi prodali za zakol. Danes bi temu rekli »dopolnilna dejavnost na kmetiji.«

Dobro iznajdljiv kmet je večer pred oddajo živine mesarju potresel po jaslih nekaj pesti soli, žival je to z veseljem polizala, zjutraj pa je popila poln škaf vode, pa je bila živa teža živali kakšnih deset kilogramov višja.

Nekaj zaslužka je bilo. So pa obstajali tudi mešetarji, ki so na sejmih pri prodaji živine ceno znižali, ali pa zvišali. Ker je bila od oblasti strogo prepovedana vsaka preprodaja, se je znašel neki mešetar na sodišču. Sodnik mu je zaradi mešetarjenja z živino naložil dokaj visoko kazen. Možakar je popolnoma nebogljen mežikal pred sodnikovo mizo, da je bil skoraj usmiljenja vreden. Sodnik ga je vprašal. » Ja, povejte, kako pa boste vi to kazen plačali«. Ta pa mu odgovori. » Ja, kakšno kravše bom moral preprodat.«