1954 Podskrajnik – Motoristi

V tistih časih je bilo imenitno imeti tak motor, ni jih bilo dosti. Jože Žnidaršič – Bajček, znani cerkniški fotograf, s katerim sem se pogovarjal o sliki, se je z motorjem veliko vozil. Bolj kot za zabavo ga je rabil pri svojem delu, saj se je takrat že poklicno ukvarjal s fotografiranjem. Z motorjem se je na kšeft vozil vse od Unca do Starega trga, Blok in Nove vasi, oziroma povsod, kjer so ga rabili za fotografiranje. Slikal je na porokah, veselicah, družinskih praznikih … dosti pa je slikal tudi v vojašnicah na Blokah in Rakeku. Takrat je imel svoj fotoatelje na Taboru, nasproti župnišča, slike pa je razvijal v prostorčku velikem tri krat tri metre. V pogovoru mi je povedal še, da je danes fotografski posel čisto drugačen kot takrat, ko se je na fotografiranje vozil z motorjem. Kljub novi tehnologiji podprti z računalniki pa sta še vedno najpomembnejša fotografovo oko in občutek.

Edvard Ileršič iz Cerknice. Usnjena jakna, usnjena kapa, preprosta motoristična očala in debele hlače. To je bila edina zaščitna oprema, ki je motorista ščitila pred padcem in mrazom. Takrat čelad še niso imeli, prav tako ne vidim rokavic. Očitno je bila želja po vožnji z motorjem močnejša od mraza. Vozil je 125 kubični motor PUCH T-125, avstrijske izdelave. Registrska tablica, kot se seveda za ta čas spodobi, je bila prednjem blatniku.

Viktor Klammer iz Dolenje vasi je bil sopotnik na motorju Jožeta Žnidaršiča in je oblečen še bolj preprosto in nič kaj tipično za motorista. Mislim, da ima celo kravato.

Po cesti gredo vojaki iz takratne vojašnice na Rakeku. Prometa je bilo zelo malo, zato so se lahko raztegnili čez celo cesto. Glede na sedanjo gostoto prometa v Podskrajniku si danes kaj takega ne moremo niti zamisliti. Taki prizori so bili pogosti še ne tako dolgo nazaj, vse dokler je bila vojašnica na Rakeku. Vojaki so v Cerknico večinoma hodili peš. To pa zato, ker je bila pot od vojašnice, danes je tam industrijska cona, do avtobusne postaje (železniška postaja) ali pot do Cerknice, skoraj enako dolga. Avtoštop je bil vojakom nasploh strogo prepovedan, avtobus pa pred rakovško vojašnico ni ustavljal. Največkrat so obiskovali kino in hotel Jezero.

To je slika istega dogodka, le da je zdaj na desni strani Jože Žnidaršič – Bajček, slikal pa je Viktor Klammer. Prva slika je narejena lepše, kjer sta motorista lepo na sredini, kar je razumljivo, saj je bil Jože, za razliko od Viktorja, že izkušen fotograf.

Edvard Ileršič še enkrat, tokrat brez usnjene kape in motorističnih očal.

Na tem izrezu je Jože Žnidaršič – Bajček. Oblečen je podobno kot Edvard, le da ima zgoraj oblečen usnjen plašč. Njegov motor je 250 kubični PUCH 250 T3, avstrijske izdelave in je imel že dva cilindra. Jože mi je v pogovoru povedal, da je bil to dober in močan motor. Kupil ga je v Ljubljani, uvožen pa je bil rabljen iz Avstrije, kjer so ga pred tem uporabljali v avstrijski žandarmeriji.