1969 Ljubljana – V internatu na Vidovdanski

Dijaki so se dnevno vozili v srednjo šolo le iz krajev v neposredni okolici Ljubljane. Vsi ostali npr. z Rakeka ali Cerknice so stanovali v dijaških domovih. V Domu TSŠ na Vidovdanski smo stanovali dijaki tehniških šol: elektro, strojne, kemijske, metalurške, rudarske, lesne in papirne. Dekleta so se od teh šol vpisovale v glavnem le na kemijsko in delno lesno in papirno smer, zato je bilo v domu deklet bolj za vzorec in so stanovale v tretjem nadstropju B stavbe. V neposredni bližini pa je bil Dom Majde Vrhovnikove, kjer so stanovale dijakinje vzgojiteljske šole, v Domu pod Gradom pa dijakinje srednje medicinske šole. Tako je bilo v dvorani na Vidovdanski ob nedeljskih večernih plesih zelo živahno.

Dom so v času mojega bivanja nekoliko obnovili, predvsem so napeljali centralno kurjavo in smo v 4. letniku že imeli kopalnice s toplo vodo, železne pograde so nadomestile postelje in v sobah nas je bilo “le” še po šest. Vzgojitelji so bili celo obdobje v glavnem isti: Klemen, Mikolič, Pajk, Debeljak, Domanjkova, Laličeva … Njihove kaprice in navade smo zato poznali v detajle. Vsak je imel še svoje dodatno ime n. pr. vzgojitelj Pajk je bil “Čelična noga” po stripovskem junaku. Za maturante so bili pomembni tudi vratarji, saj smo ob večerih večkrat zamudili z vrnitvijo v dom. V neposredni bližini je bila restavracija Maksa Perca, ki se jo je držalo ime Pri Kifeljcih in mnogo večerov smo že prebili tam.

Strahovi prvega letnika, kot je bil prof. Šubert z opisno geometrijo, so bili za nami, v 4. letniku sta nam prof. Zor in prof. Skuhala že zaupala svoje izkušnje z ženskami. Rada sta se pohvalila, da če bi se vse, kar sta jih imela, držale za roke, bi jih bilo od Aškerčeve do Figovca. S smehom sta nas opazovala, kako se nam cedijo sline.

Dijaki 4. letnika smo se seveda ukvarjali z izbiro zaključne naloge in pripravo na maturo. 9. maja smo končali z rednim poukom, organiziran je bil pohod po ljubljanskih ulicah in maturantski večer. Naš razred 4. c se je dogovarjal z maturantkami iz srednje medicinske šole za skupni večer v gostilni Činkole na Poljanski cesti. Ne spomnim se kaj se je sfižilo, v gostilni smo se zbrali samo fantje in ob vinu sami preživeli večer in noč. Takratna kvaliteta vinske kapljice ni bila ravno izborna, poizkusili smo tudi s tobakom in naslednji dan so nas hudičevo bolele glave in želodci, zadahi pa so bili nemogoči. Hitro smo se pobrali in se uspešno spopadli z maturo, zaposlitvijo, odhodi k vojakom ali vpisom na fakulteto. Gostilno Činkole so kmalu zatem podrli in del spomina na lepe dni našega razreda je izginil. S sošolci se občasno dobimo v drugih gostilnah in obujamo spomine na skoraj 50 let oddaljene čase.

Slikali smo se 4 dni pred zaključkom pouka.