Skip to content

1930 Planina – Povudn

10. 11. 2017

Leta 1876 so bile po vsej kranjski deželi velike poplave, največje prav na Notranjskem. Povzročale so veliko škodo in zaradi tega si je Kranjski deželni zbor sklenil ogledati Planinsko polje, tedaj imenovano Unška dolina pri Planini, ker so bili tamkajšnji kmetje najbolj oškodovani. Poslanci zbora so ugotovili, da “vsakoletne poplave odnašajo dolinsko dno, se pravi zemljo. Vsled tega se bo tudi Unici skrajšala struga, kar bo z leti privedlo do tega, da bo rečica poniknila v podzemlje. Sklenili so, da “je treba požiralnike očistiti, da bodo hitreje požirali, na nižje ležečih pa narediti zapornice in jih po potrebi dvigniti, da bi vodo zadržali (pri najboljši volji si ne predstavljam, kaj so imeli v mislih), v strugi Unice naj bi jih zamašili in na ta način tudi v najhujši suši zagotovili vodo v njej.” Vlada naj bi zagotovila znatna finančna sredstva v ta namen. Kot se je kasneje izkazalo, iz tega ni bilo nič.

Sedeminsedemdeset let kasneje, leta 1953, je imel inženir Jenko iz Ljubljane v Postojni predavanje na temo možnosti praktičnega izkoriščanja podzemeljskih kraških voda. Povedal je, da so podzemeljski deli poti Ljubljanice od izvira do izliva preozki, da bi ob velikih deževjih propuščali vso vodo in zato nastanejo poplave na bloški planoti in v cerkniški dolini, predvsem pa v postojnski in planinski kotlini. Ugotovili so, da je mogoče planinsko kotlino izkoristiti kot akumulacijski bazen, ki bi reguliral stanje voda na vseh omenjenih področjih. Iz tega jezera bi voda po rovu odtekala v strojnico pod Verdom in le-ta bi sama dajala tri četrtine elektrike, ki jo je Slovenija sama proizvajala. Projekt je bil zanimiv tudi za tuje strokovnjake in celo tehnični urad OZN. Predvideli so še druge manjše centrale v okolici. Graditev objekta bi trajala skoraj 10 let, če bi OZN pomagala z mehanizacijo. Stroški so bili za tiste čase enormni – 15 milijard dinarjev za ureditev planinskega jezera in pripadajoče hidrocentrale, za ureditev celotnega področja pa 26 milijard dinarjev. Iz republiških sredstev je bilo odobrenih pet milijonov dinarjev za raziskovanje v tej smeri.

Napisana, pa ne odposlana.

Viri:

  • Novice, gospodarske, obrtniške in narodne, leto 1876, številke od 47 do 51
  • Slovenski Jadran: glasilo SZDL (03.04.1953), letnik 2, številka 14. URN:NBN:SI:DOC-GWYNILCX from https://www.dlib.si

Kraj: Planina
Datum: 1930, ker sem se tako odločila
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: razglednica

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. 10. 11. 2017 07:53

    ” ….. zato nastanejo poplave na bloški planoti in v cerkniški dolini, predvsem pa v postojnski in planinski kotlini. ” Na poplave v Loški dolini pa pozabili?

  2. 10. 11. 2017 08:49

    Povodnji so bile v Planini kar pogoste. Eno večjih je opisal Ivan Puntar – Štacnar v svojem dnevniku.
    8. december 1923. Praznik. Povodenj u Planini na stari cesti šli ven prebivalci. V dr. Fr. Cuclu u hiši voda na peči. Lakner ven. Voda pri Laknerju en pedi pod kljuko vežnih vrat.

  3. francmazi permalink
    10. 11. 2017 11:16

    Malo je znano, da je razprava o akumulaciji na Planinskem polju zaustavila obnovo gradu Hošperk, katerega je, še nepožganega, videti na fotografiji. Ne vem, katero leto je bilo, vsekakor okrog 1950, ko se je oblast odločila začeti obnovo 27. 3. 1944 leta požganega gradu. Pripeljan je bil potreben les in zidarji so že naredili opečno izravnavo čelne stene gradu. Še danes sta vidna neometana zida na vrhu s po štirimi okni, ki imajo, drugače kot okna pod njimi, že betonske preklade. Zamisel, da bi Planinsko polje zajezili, je pomenila konec takratnih prizadevanj za obnovo gradu. Spominjam pa se kasnejših besed poznavalca Krasa, da bi bilila zajezitev uspešna le, če bi zabetonirali celotno Planinsko polje, da je bila torej ideja utopična. Kakorkoli, zajezitve kasneje, kot vemo, ni bilo, grad Hošperk pa dokončno postaja razvalina.

  4. milantrobic permalink
    13. 11. 2017 08:18

    Hvala za zanimivo objavo. Posebno pa zahvala gospodu Maziju, za podatek o “načrtih” za obnovo požganega gradu Hasberg ali Hošperk. Za ta podatek sem sicer vedel, vendar pa po izročilu to ni bil osamljen poskus prenove gradu. Žal od vsega skupaj ni bilo nič. Še več nekaj desetletij nazaj so ruševine “očistili” material, ki se je nabral pa najprej sortirali-dobre kose odpeljali neznano kam, ostaline-od črepinj, delov kitajskega porcelana, itd. pa prepustili na milost in nemilost naključnim obiskovalcem.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: