Skip to content

1965 Cerknica – Prospekt jezera in okolice

25. 08. 2018

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili turistični prospekti posameznih jugoslovanskih krajev z opisi znamenitosti in možnostmi nočitev, prehranjevanja in fakultativnih izletov po okolici tedanji internet. Delili so jih v vseh turističnih agencijah. Sama jih imam polno škatlo od škornjev iz cele Evrope pa tudi iz Azije in Amerike. Rada sem jih imela in vsakega, ki je kam potoval, sem prosila, naj mi kakšnega prinese in potem sem ga večkrat ogledovala. Potovala sem v mislih in kar ni bilo na prospektu, sem si sama narisala.

Tale cerkniški mi je bil posebno všeč, ker je kombinacija domiselno narisanega zemljevida z vsemi pomembnejšimi kraji in fotografij.

 

Z ljubljanske strani lahko prideš z vlakom ali po cesti, kjer imaš možnost v Logatcu izbrati pot skozi Planino ali Laze. V obeh primerih prideš na Unec in lahko pot nadaljuješ proti Rakeku ali pa že na Uncu obrneš desno proti Rakovemu Škocjanu, z lepimi naravnimi znamenitostmi.

Nad Lazami je hrib Jakovica in na njegovem severnem pobočju, tik pod vrhom, je romarska cerkev Sv. Marije v Leščevju, ki je zgrajena nad vodnim virom. Po legendi ta voda pomaga pri zdravljenju očesnih bolezni.

V Planini pri Rakeku si lahko ogledate rojstno hišo Miroslava Vilharja, Ravbarjev stolp, se povzpnete na Planinsko goro ali spustite v Planinsko jamo, si na poti proti Rakeku ogledate Malne ali ruševine gradu Haasberg.

Na Uncu je zanimiva cerkev sv. Martina, unška Koliševka z italijanskimi bunkerji, ali hiša, v kateri je umrl Rudolf Maister, na hribu Stari grad pa so vidni ostanki gradu, ki je bil predhodnik Haasberga.

V Rakovem Škocjanu lahko prehodite naravoslovno učno pot, ki predstavlja njegove naravne znamenitosti: številne kraške izvire, dva naravna mostova, udornice, jame ali pa pred hotelom spijete pivo, da boste pot lahko nadaljevali proti »Žjušam« (Zelše) z znamenito in zelo akustično cerkvijo sv. Volbenka. Od tam vas bo pot peljala skozi Podskrajnik v Cerknico, ki je glavno mesto Notranjske z znamenitim Cerkniškim jezerom, ki ga enkrat ni, enkrat je in ne opravlja več svojega dela v celoti. Včasih so namreč rekli, da pri nas ne more biti toče, dokler je jezero polno, ker toliko shladi zrak, da pojav toče ni več mogoč. No, žal to ne drži več, če je sploh kdaj. Tam je poleg Blejskega tudi edini slovenski Otok.

V naše glavno mesto lahko iz Ljubljane pridete tudi preko Rakitne, kjer je mladinsko klimatsko zdravilišče z umetnim jezerom z umazano vodo. Vem, sem bila enkrat tam. Preden pridete v Cerknico, lahko skrenete k Sv. Vidu, ki se je za časa socializma imenoval Žilce in si ogledate Ponikvarjevo gostilno, kamor so otroci socializma, ki so imeli polno rit vsega, hodili v osemdesetih letih na bikova jajca oziroma lepo po slovensko – bikove prašnike.

V Cerknici je sedež občinske uprave in upravne enote, sodišče, bila sta pa tudi GURS in FURS, za katerima je ostala le dežurna služba enkrat na teden, saj so ju preselili v Logatec. Racionalizacija stroškov. Kdor razume, razume, kdor bo hotel pa temu priti do dna, se mu bo zmešalo. Urbana legenda pravi, pa tudi imena je povedala, da se je za časa Jugoslavije – ko upravnih enot še ni bilo, samo občine z davčno – na hiši le-te (kjer je še sedaj sedež občine) znašla obcestna tabla z napisom »Ravbarkomanda«.

Marička, kmalu bi pozabila svoj drugi dom, Slivnico z znamenitim domom in zbranimi kolegicami ob Valpurginih nočeh. Pa še to – peš ne pridem gor, z metlo pa komaj.

Pa zapustimo Cerknico, preden me zaprejo, in se odpravimo proti Bločicam in naprej proti Bloški Polici. Na tistem križišču sem šla vedno levo, ker sem mamo vozila na Dolenjsko. Peljali sva se skozi Novo vas in vsakič mi je pokazala, kjer stanuje veterinar. Očitno je bil on poleg lesne tovarne največja znamenitost, in če še tu zavijemo na levo, pridemo do Bloškega jezera, ki je umetno in leži ob kraju Volčje (ker se tu parijo volkovi – hecam se). Okolica jezera je lepo in zanimivo urejena in če ponovno krenemo v levo, pridemo v vas Bloke, hudiču v roke, kamor bi prišli tudi, če bi pred Novo vasjo zavili prav tako levo. Bloke kot planota so zibelka slovenskega smučanja, Bloke kot naselje pa so znane tudi po Napoleonovem mostu čez Bloščico, ki so ga zgradili leta 1858.

Pa pojdimo sedaj nazaj na Bloško Polico, da bomo pot lahko nadaljevali proti gradu Snežnik. Vmes se bomo najprej ustavili v Križni jami, katere posebnost je 47 podzemnih jezer in najdišče kosti jamskih medvedov.

Naslednja postaja je Lož, ki je najmanjše slovensko srednjeveško mesto, nad katerim vrh hriba kraljujejo ruševine gradu Lož. Tu se je rodil Fran Milčinski.

Pot nadaljujemo in že prispemo v Stari trg, ki je prometno, gospodarsko in kulturno središče Loške doline. Tu sta se rodila Marička Žnidaršič in Lojze Perko. Nad mestom se dviga Ulaka, kjer je arheološko najdišče in grobnica padlim partizanom.

Tako, obiskali smo vse, ostal je le še grad Snežnik, kamor smo v »železnih časih« hodili na bikova jajca in kremšnite. Zdaj je grad postal središče poletnega kulturnega dogajanja v Loški dolini.

Rakov Škocjan, v drevaku na jezeru, kampiranje, lov in ribolov, Mirko na lovu za ščuko in nasip na jezeru.
Dom na Slivnici in smučanje prav tam ter grad Snežnik v vsej svoji lepoti.
Reklama za Brestove izdelke in kratki opisi v več jezikih.

Kraj: Cerknica
Datum: 1965
Avtor: zbrala in izdala Turistična zveza Cerknica, avtor zemljevida je akademski slikar Leon Koporc
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 23. 6. 2018
Oblika: prospekt

Advertisements
7 komentarjev leave one →
  1. 25. 08. 2018 07:18

    Ta prispevek bi skoraj lahko uporabili namesto kazala za Stareslike.

    Všeč mi je

  2. Anonimnež permalink
    25. 08. 2018 11:35

    Po tako slikovitem opisu kar vleče v tiste kraje.

    Všeč mi je

  3. 25. 08. 2018 12:59

    Ivanka, to je zapis, ki ga z užitkom večkrat prebereš. Imam pa en majhen popravek. Pri Svetem Vidu oziroma takratnih Žilcah je bila nekoč Ponikvarjeva gostilna, vendar so jo zaprli pred osemdesetimi leti. Kdaj točno ne vem, se je pa jaz nič ne spominjam. Znana gostilna po bikovih jajcih in žabjih krakih pa je bila Bavdkova gostilna – gostilna Bojana Bavdek.

    Všeč mi je

  4. Ivanka Gantar permalink
    25. 08. 2018 13:17

    Hvala, Danica. Imaš prav. Moja napaka.

    Všeč mi je

  5. alojzmazij permalink
    25. 08. 2018 19:49

    Glede na to, da so Bloško jezero “ojezerili” šele leta 1966 bi sklepal,da je prospekt iz leta 1966 ali kakšno leto pozneje. Sicer pa se ga zaradi edinstvenih sličic prav dobro spomnim, saj smo ga dolgo imeli pri hiši.

    Všeč mi je

  6. Anonimnež permalink
    26. 08. 2018 07:08

    g.Gantar ali vam je znano kdo je avtor tega prospekta in teh lepih rizbic. Še veliko vaših lepih prispevkov si želimo. LP

    Všeč mi je

  7. Ivanka Gantar permalink
    26. 08. 2018 18:38

    Hvala, g. Mazi. Letnico sem ugibala.
    Žal avtor sličic ni naveden.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: