1910 Fara – Pozdrav od Fare
Bloška župnija s farno cerkvijo nadangela Mihaela bo kmalu stara 700 let. Toliko bo minilo od njene izločitve iz prafare Stari trg. Svetega Mihaela so častili že v zgodnji dobi krščanstva, največkrat v čast zmage nad poganstvom in luči nad temo in mu na vzpetinah postavljali cerkve. Posebej v času turških vpadov je bil sv. Mihael, kot zaščitnik duš in hrabrih vitezov, v veliko oporo ljudem.
Tudi pri Fari so na začetku severne vzpetine Brinščka, precej nižje od sedanje, sezidali prvo cerkev pokrito še s slamo. Turki so jo zavzeli in požgali že leta 1472. Bločani so hitro sezidali novo cerkev in jo obdali z obzidjem, a tudi to ni vzdržalo. Turki so tudi to požgali, veliko faranov je bilo pobitih. Ljudje pa niso popustili. Tretjo cerkev so zgradili višje na hribu na ploščadi, kjer stoji današnja farna cerkev. Z razširitvijo v letu 1850 in preureditvami ob koncu 19. stoletja je dobila današnjo podobo. Ob zidavi cerkva so se gradile tudi okoliške stavbe in cela vas Fara. Tako je bila tik ob cerkvi sezidana prva šola (stavba s frčado), kjer so poučevali od 1828 do 1911 leta. Zgrajeno je bilo veliko župnišče in na južni strani župnijska gospodarska poslopja – hlev in kozolec, ki pa se jih na sliki ne vidi.
Nasproti severnega vhoda v župnišče je stala s slamo krita hiša s hlevi in stajo, t. im. Ošabnova hiša. Na sliki je vidno le sleme te hiše z dimnikom. Najbrž je služila tudi za stanovanje. Na mestu, kjer je danes parkirišče in lesen most čez Farovščico je stalo dolgo poslopje s frčado, stara kaplanija. Bloška župnija je včasih imela enega ali celo več kaplanov.
Na začetku 20. stoletja so bili v tem delu Fare opravljeni veliki gradbeni posegi. K Županovim – prva hiša na desni ob prihodu čez most, na celi sliki, je prišel za zeta Mulc iz Žerovnice. Sezidali so novo hišo s prostori za trgovino in gostilno. Staro kaplanijo so podrli in tudi Ošabnovo hišo na vznožju griča. Sezidali so novo kaplanijo, ki pa ni dolgo služila temu namenu, saj je bil zadnji kaplan na Blokah Ludvik Tomazin od leta 1941 do 1943. Po vojni kaplanov niso več umeščali, stavba je služila za stanovanja učiteljev in tako je dolga leta v njej stanoval prof. Bavčar. Danes je torej na prostoru nekdanjih kaplanij stanovanjska hiša Brusovih in parkirišče.
V mojih otroških letih smo se zelo veselili obiska v župnijski dvorani na severni strani župnišča, ki se je na tej sliki ne vidi. Tja smo hodili gledat lutkovne predstave z znamenitimi liki Kljukca in Pavlihe. Tudi ta stavba se je umaknila parkirnim prostorom ob pokopališkem zidu. Na mestu, kjer je stal fotograf za to razglednico, pa sta zgrajeni čistilna naprava in mrliška vežica.
Iz vsega tega vidimo, da so tudi ob tako stari ustanovi, kot je cerkev, stalne spremembe in prilagoditve novim časom. Naj kot zanimivost zapišemo, da je še sredi 18. stoletja ribniški naddiakon Petazzi po svoji vizitaciji na Blokah izdal strogi dekret in prepovedal vinotoč v župnišču, razen če bi on to osebno dovolil. Ob vizitaciji sicer ni našel večjih napak, je pa ugotovil, da župnik Šmalc ni imel talarja pa še lepo ga je imel pod kapo, zaradi česar ga je ostro okaral.
Razglednica je bila pred prvo svetovno vojno iz Nove vasi poslana na naslov gospe Sametz v Brueck an der Murr na zgornjem Štajerskem.Viri:
- Jože Lavrič Cascio: Bloke, središče Kranjske, 2013
- France Škrabec, Nova vas
Kraj: Fara na Blokah
Datum: 1910
Avtor: neznan
Zbirka: Milan Škrabec
Skenirano: 8. 7. 2013
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Naj povem, da so mi všeč tvoji teksti in to ne samo zaradi tega ker pišeš o Blokah.
Ena sugestija glede Fare. Vredno bi bilo omeniti še Mežnarjevo hišo, ki je še vedno krita s slamo. Potomec Jaka od Fare bi ti najbrž znal tudi povedati kaj o njeni zgodovini in predvsem o zanimivih ljudeh iz te hiše.
Drago,hvala za spodbudne misli in idejo za nov prispevek!