1941 Rakek – Nogometna tekma
Pred golom SK Javornik je živahno, domače moštvo je v prednosti. Odvija se drugi polčas in vodstvo je treba obdržati.
Leta 1941 je bil na Rakeku nastanjen 8. bataljon minerjev italijanske vojske. Predstavniki SK Javornik in italijanske vojske so se dogovorili za medsebojno tekmo. Le-ta je bila 8. junija 1941 na nogometnem igrišču v »opekarni«. Predstavniki jugoslovanske kraljeve vojske so Rakek zapustili, zato je ekipa igrala v novi, popolnoma domači postavi. Igralci so bili: Janez Hladnik, Jože Krašovic, Vojko Gabrenja, Dore Brecelj, Jože Klemenčič, Tone Debevec, Aleksander Dekleva, Miloš Moravec, Vojko Felc, Franc Janež in Janko Kamenšek. Sodil je poročnik Bottoli. V prvem polčasu so vodili naši z golom prednosti, no, z edinim golom, ki ga je dal Dore Brecelj.
V drugem polčasu je vse obrnilo na glavo, saj je Gabrenja igral z roko, zato je sodnik dosodil enajstmetrovko. Strelec je tekmo izenačil, že v naslednjih minutah pa so Italijani povedli in na koncu zmagali s 3 : 1. Za to smo se leta 1943 maščevali in jih nagnali tja, od koder so prišli.
Kljub dežju je kar nekaj gledalcev.
Kilovca, ki je tako ime dobil zaradi kilavega rastja, danes ne bi prepoznali. Zaraščen je z borovci.
Take zadnje strani imamo radi.
Viri:
- Urbar, B. Začetki nogometa in športne dejavnosti med Javorniki in Slivnico 1926 1956. Cerknica: Nogometni klub Rakek, 2017.
Kraj: Rakek
Datum: 8. junij 1941
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Gornik
Skenirano: 12. 3. 2016
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Teren je pa videti nekako tak, kot da bi italijanski minerji na njem opravili bojno usposabljanje pred tekmo!
Kakorkoli je fotografija simpatična, tisti dan ne more biti prav svetel v zgodovini SK Javornik, česar se pa vodstvo očitno tedaj ni zavedalo. Dva meseca je minilo, odkar je italijanska vojska vdrla na naše ozemlje in ga okupirala. Čeprav do tedaj verjetno še ni izvedla kako večje nasilje, je bila to okupatorska vojska, ki pri prebivalcih okupirane države lahko zasluži le prezir. Fante razumem, željni so bili igre, nekateri med njimi so kasneje postali partizanski borci, a organizacija tekme z okupatorjevimi vojaki ni bila primerna. Domnevam tudi, da je nadvse domiselna italijanska propaganda verjetno tekmo znala izkoristiti, da prikaže v svoji državi, kako so okupirani domačini naklonjeni njeni vojski, ki jim prinaša “dvatisočletno kulturo”, kot so takrat na splošno prikazovali okupacijo.