Cerknica 1964/65 – 2. a razred
Tokrat imamo pred seboj sliko 2.a razreda, slikanega kar v šolskih klopeh. Kar nekaj glav je stopilo skupaj, da se je ugotovilo, v katerem šolskem letu je nastala ta slika. Slikani so sami učenci brez razredničarke, na sliki zadaj ni nič podatkov, zato se je začelo ugibanje. In ker več glav več ve, smo razvozlali tudi tokrat.
V spričevalu je kot razredničarka v drugem razredu podpisana Jolanda Lah. Zakaj je ni na sliki, se ne ve. Slikano je v razredu in na prvi mizi se lepo vidijo kozarčki s črnilom oziroma tinto, postavljeno na pivnikih. Pisalo se je s peresi, nataknjenimi na leseno držalo, zato so se imenovali peresniki. Pomakali so se v črnilo. To pa sploh ni bilo tako enostavno. Če si peresnik preveč namočil, je hitro iz njega prilezla kapljica in naredila veliko packo. Takrat je prišel do veljave pivnik. Z njegovo pomočjo se je packa prej posušila, a na žalost je ostala vidna. Peresa nisi smel preveč tiščati v zvezek, saj se je hitro raztegnilo in zvilo. Se je pa črnilo na peresu tudi zelo hitro posušilo oziroma porabilo. Če pa si peresnik držal prenizko, za držalo ob samem peresu, si imel obvezno moder madež od črnila na sredincu. Peresnik je bil uporaben tudi za preganjanje dolgčasa, saj si lahko leseni del grizljal. Mislim, da je vsak imel v svoji peresnici (v tistih časih smo to imenovali puščica) vsaj eno oglodano držalo. Levičarji so morali pri pisanju roko držati zelo visoko, da niso vse napisano sproti razmazali. Da o politih kozarčkih s črnilom in posledicami niti ne govorimo. Najhuje je bilo, če se je polilo po parketu. Najboljša so bila Pelikan peresa. Ja, lepi in nepozabni spomini!
1.
- Ljubo Vidmar,
- Franci Klemenc in
- Boris Mahne.
2.
- Jože Gornik,
- Joža (Branka) Turšič in
- Miloš Kravanja.
3.
- Olga Čenčur in
- Bojan Miler.
4.
- Milan Troha.
- Joža Kos in
- Olga Logar.
2.
- Polona Bavdek in
- Eva Škrlj.
3.
- Janez Kranjc,
- Jože Stražišar,
- Marinka Tavčar in
- Dušan Meden.
4.
- Romana Škof,
- Tomaž Šubic,
- Verenka Petrič,
- Zlatka Kralj in
- Janez Čenčur.
Viri:
- Olga Furlan
- Marinka Tavčar
- Verenka Pegan
Kraj: Cerknica
Datum: 1964/65
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Olga Furlan
Skenirano: 8. 10. 2018
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Zdi se mi, da je bilo tudi črnilo znamke Pelikan ali pa pozneje Leonhardi. Tisto je bilo menda boljše ali pa je bilo le ime imenitnejše, ker je zvenelo tuje. Črnilo so učiteljice ( v petdesetih letih) imele v litrskih štirioglatih steklenicah in iz njih natakale v črnilnike na mizi oziroma v njej , lahko pa si ga kupil tudi v trgovini v majhnih stekleničkah po kak deci ali deci in pol. Ko sem šla leta 1956 v prvi razred, je oče skušal napraviti črnilo iz “tintovja” – plodov divjega ligustra. Ne vem, kako je čaral, toda črnilo je res nastalo, le da je bilo bolj rjave barve, ne pa modre kot tisto v šoli, na dnu pa je imelo gosto usedlino.
Tudi jaz imam to sliko in na njej je letnica 1965. v drugem razredu smo prvo poletje hodili v staro šolo na veliki gasi, drugo poletje pa v novo šolo. to je slika iz nove šole, so nove klopi, kjer se je torbo dalo iz strani. V drugem razredu še nismo smeli imeti nalivnih peres, kemikov pa še nismo poznali.