1977 San Marino – Izlet Ravena, Rimini, San Marino II.
Po ogledu San Marina smo napravili skupinsko fotografijo. Ne spomnim se, kdo je fotografiral.
Po prespani noči v Riminiju smo se odpravili proti San Marinu. Da bi bilo bolj poetično, bi morala napisati »ki se je dvigal iz megle«. Pa se ni. Dan je bil prelep, nebo kristalno jasno in iznad obzorja je že pokukalo sonce in ga obsijalo. Po ozkih ulicah smo se sprehodili do gradu na vzpetini. Italija je namensko vzdrževala podobo srednjeveškega utrjenega mesta, ki je ena najmanjših držav na svetu. To so leta 1977 promovirali s posebno serijo poštnih znamk. Sem jih kupila.
San Marino je bil satelit italijanske riviere. Turisti, ki so dopustovali v Riminiju, Riccioneju in ostalih bližnjih krajih, so se tja odpravili le na nekajurni izlet. Republika je bila v sedemdesetih letih 20. stoletja obvezna postaja za nakupe in je veljala za davčni raj. Glavni magnet so bile brezcarinske prodajalne. Nudili so bogato izbiro rokodelskih predmetov. Turisti so tam kupovali alkohol, cigarete, parfume in predvsem spominke v obliki okrasnih mečev, bodal in zbirateljske znamke ali lire San Marina.
Na vrhu gore so trije stolpi: Guaita, Cesta, Montale. Najstarejši in najbolj znan je Torre Guaita, ki stoji na vrhu gore Titano. Tja smo se vzpeli po strmi stezici in uživali v razgledu, ki seže vse do Jadranskega morja.
Na Trgu svobode, ki je osrednji del kraja oziroma države, je stalo veliko štantov s spominki in nepotrebno kramo, ki jo potrebujemo, dokler smo tam, ko pa pridemo domov, ne vemo kam z njo. Kupila sem si torbico iz surovega usnja z vtisnjenim reliefnim cvetličnim motivom, ki pa je izražala stil sedemdesetih let, saj je imela nagravžen rdeče črn plastični ročaj. Umetna inteligenca, ki vse ve, čeprav ji marsikaj ni jasno, pravi, da bohvar ga odstraniti, ker bo torbica izgubila svoj vintage pridih. Saj ga je že, ker razpada. Stran je pa še ne bom vrgla, ker je spominek in nabiralec prahu. Nekdaj je bila pa tudi uporabna.
A smo tisti dan kaj jedli? Se ne spomnim. Prav tako ne poti domov. Nekaj malega je pa le ostalo v spominu. Ko smo mnogo let kasneje odhajali s sindikatom na dvodnevne izlete po Evropi, sem pisala dnevnik vključno z videnim in vsemi neumnostmi, ki so/smo jih počeli.
Kljub zagretosti gasilskih veterank, brez Tatjane Horjak obrazom nismo pridali veliko imen. Pa še sedaj jih precej manjka.
- Čepijo: neznan, Jože Ileršič, neznana, Miran Jernejčič, Elčka Vatovec, Franc Kranjc.
- Stojijo: Janez Rebec, Ivanka Gantar, Alojz Debevec, pred njim žena Ema Debevec, Vesna Jernejčič, Jožefa Rudolf, Tončka Jernejčič, Marija Benkovič, Ivanka Baraga.
- Čepijo: Ciril Matičič, neznana, neznana, neznana.
- Stojijo: dva neznana, Alojz Baraga, gospa pred njim neznana, poleg njega Vida Strohsack, neznana, Milka Svet, neznana, Ketterjeva.
Slovarček:
- vintage – (vintič): ki se nanaša na izbrana kakovostna oblačila, navadno starejša od dvajset let, jih imam polno omaro, samo so se skrčila
Viri:
Kraj: San Marino
Datum: 1977
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 13. 4. 2026
Oblika: fotografija
Stare slike 