Skip to content

1890 Celovec – Slovenski poslanci v državnem zboru na Dunaju

24. 05. 2019

150502079-002Kar nekaj let je minilo, kar sem pri prijateljici v Kranju odkrila star koledar Mohorjeve družbe. Ko sem ga malo prelistala, sem zasledila prispevek o slovenskih poslancih na Dunaju. Med njimi je tudi moj daljni sorodnik Jakob Hren.

Ko smo ravno pred volitvami v evropski parlament, bo morda zanimivo, kako so Slovenci v 19. stoletju izbirali poslance  in volili v državni zbor Avstro-Ogrskega cesarstva, ki je bilo tedaj skoraj Evropa v malem.

Prispevek sem povzela po zapisu v Koledarju Družbe sv. Mohora za navadno leto 1890.

“One člane Mohorjeve družbe, kteri čitajo v časnikih govore naših slovenskih poslancev v državnem zboru, zanimalo bi gotovo, te može po obrazu spoznati in zvedeti vsaj bistvenih črtic njihovega  življenja in delovanja. Zato jih tukaj “v podobi in besedi” predočujemo bralcem družbinega koledarja, želeč, naj bi jih, kakor so na podobi združeni v vencu slovenske lipe, objemala sloga in jedinost tudi v borbi za obstanek in napredek našega naroda, za najdražji nam svetinji: vero in besedo materino. Evo jih!” 

Dr. Ferjančič Andrej, državnega pravdnika namestnik v Ljubljani,  rojen 1848. kmečkim staršem na Slapu pri Vipavi. Notranjske občine, kamor spada tudi Vipava, so ga izbrale po smrti g. Adolfa Obreze* leta 1886. za svojega zastopnika v državnem zboru. Odlikuje se po svoji govorniški zmožnosti, s katero je zagovarjal slovenske narodne pravice.

Dr. Gregorec Lavoslav, župnik pri Novi Cerkvi na Štajerskem in kanonik, rojen 1839. leta pri Sv. Urbanu na Štajerskem. V državnem zboru je zlasti odkrival Slovencem nevarno in škodljivo delovanje nemškega šolskega društva.

Klun Karol, rojen 15. oktobra 1841 v Podgorici pri Ribnici. Postal je duhovnik, kasneje stolni vikar  in kanonik. V deželni zbor krajnski so ga izvolile kmečke občine krajnsko-loškega okraja leta 1877, ponovno je bil izvoljen 1883 in 1889. V državni zbor so ga poslale občine ljubljansko-ribniškega okraja leta 1879 in 1885. V državnem zboru se je v jako temeljitih govorih potegoval za versko in narodno šolo.

Nabergoj Ivan, posestnik v Proseku pri Trstu; rojen 1835. leta. Spoštovan je zaradi svoje značajnosti, poštenosti in rodoljubja. Slovi kot umen vinogradnik, ki je proseškemu penečemu vinu pridobil splošno priznanje.

Pfeifer Viljem, posestnik v Krškem mestu na Dolenjskem; rojen leta 1842. Dolenjske kmečke občine so ga prvič izvolile v državni zbor leta 1873 in nato še 1879. in 1885. leta. S pravo gorečnostjo se poteguje za koristi svojega volilnega okraja, da bi volilcem olajšal davčna bremena, jim pridobil podpore v nezgodah, boljše ceste, železnico itd.

Dr. Poklukar Josip, lastnik tiskarne in posestnik v Ljubljani, deželni glavar kranjski in državni poslanec; rodil se je 1837. leta kmečkim staršem v Gorjah pri Radovljici (danes bi rekli pri Bledu). Pravo je študiral na Dunaju in tam naredil doktorat. Deželni zbor kranjski ga je že leta 1871 poslal v državni zbor. Gospod dr. Poklukar ima za Kranjsko velike zasluge, ker se je pri uravnavi zemljiškega davka močno potrudil, da so se za Kranjsko dohodki zemljišč kolikor mogoče nizko, to je pravilno cenili ter se je odpravila krivica previsokega zemljiškega davka, ki je bil deželi naložen po prejšnjem katastru.

Šuklje Franc, gimnazijski profesor na Dunaju; rojen 1849. leta v Ljubljani. Po končanem študiju je bil profesor v Novem mestu, Ljubljani in na Dunaju. Dolenjska mesta so ga leta 1883 izvolila v deželni zbor, leta 1885 pa tudi v državni zbor. Zelo se trudi, da bi pridobil za dolenjsko stran železnico in boljše ceste.

Dr. Josip vitez Tonkli,  advokat v Gorici; rojen 1834. leta kmečkim staršem, latinske šole je obiskoval v Gorici, pravo je študiral na Dunaju in tam tudi doktoriral. Naselil se je v Gorici, slovenske kmečke občine so ga izvolile v goriški deželni zbor, leta 1880 je bil imenovan v državni zbor. Zavzemal se je za narodne pravice Slovencev, zlasti je zagovarjal sklepe, s katerimi so naročali vladi, da v uradih in šolah uvede za Slovence slovenski jezik. Cesar ga je odlikoval z redom železne krone III.vrste in ga povzdignil v viteški stan.

Vošnjak Miha, inženir in posestnik v Celju na Štajerskem; rojen 1837 v Šoštanju. Njegov oče je bil tržan in usnjar. Tehniške študije je dovršil v Gradcu in potem bil inženir pri južni železnici, dokler se ni naselil v Celju. Kmetske občine celjskega okraja so ga izvolile leta 1884 v deželni zbor štajerski in leta 1885, ko se njegov brat, dr. Josip Vošnjak, ni dal več izvoliti, tudi v državni zbor. Posebno se trudi, da Slovencem ustanavlja denarne zavode, posojilnice in hranilnice. V državnem zboru se je g. Miha Vošnjak večkrat oglasil s krepko besedo za narodne pravice Slovencev.

150502079-001Jakob Hren je bil rojen 1. 7. 1830 leta v današnji Cencovi hiši v Begunjah, očetu Andreju Hrenu in materi Mariji Hren, roj. Hočevar. Jakob je bil enajsti od dvanajstih otrok. Njegov starejši brat Janez Kancij  se je priženil k Mivčim v Bezuljak in je moj praded.

Hren Jakob, svetovalec deželnega sodišča v Celovcu; rojen v Begunjah pri Cerknici na Notranjskem leta 1831**. Bil je leta 1870 imenovan državnim pravdnikom v Novem Mestu, 1880. pa svetovalcem v Celovcu. V državni zbor so ga izvolile kmečke občine Trebenjsko-Kočevskega volilnega okraja l. 1885. Govoril je večkrat in se zlasti trudil za uravnavo cest po Dolenjskem.

Le želimo si lahko, da bi tudi slovenske novo izvoljene poslance v Svetu Evrope “objemala sloga in jedinost v borbi za obstanek in napredek našega naroda”.

Opombe:

* Adolf Obreza, posestnik iz Cerknice, je bil poslanec v državnem zboru na Dunaju.

** v rodovniku Hrenove rodbine je za Jakoba Hrena vpisana letnica rojstva 1. 7. 1830, v prispevku v koledarju pa letnica 1831. Ker je bil leta 1832 rojen še najmlajši otrok Franc Hren, zadnji gospodar Hrenove hiše v Begunjah in cerkniški župan, bi bolj verjela zapisu iz rodovnika.

Viri:

  • članek Slovenski poslanci v državnem zboru in risba s portreti poslancev sta bila objavljena v “Koledarju družbe sv. Mohora” za leto 1890 na strani 101-3. Na svitlo dala in založila Družba sv. Mohora v Celovcu.
  • rodovnik Hrenove rodbine

Kraj: Celovec
Datum: 1890
Avtor: založba Mohorjeva družba v Celovcu
Zbirka: Marta Hren
Skenirano: 2. 5. 2015
Oblika: publikacija, koledar

5 komentarjev leave one →
  1. bredatursic permalink
    24. 05. 2019 09:22

    Na Cencovi hiši je še vedno kolona z napisom zadnjega gospodarja: “Franz Hrenn” z letnico 1855.

    Liked by 1 person

  2. Andrej Kranjc permalink
    24. 05. 2019 14:19

    Marta, hvala za zelo zanimiv prispevek.
    Lep pozdrav, Andrej

    Všeč mi je

    • martahren2112 permalink
      26. 05. 2019 12:02

      Vesela sem, da tudi ti prebiraš Stare slike, lepo je pa tudi, da si se podpisal. Hvala!

      Všeč mi je

  3. 27. 05. 2019 12:05

    Zelo izčrpen in zanimiv prispevek, da malo takih!

    Všeč mi je

    • martahren2112 permalink
      27. 05. 2019 17:30

      Hvala, Milena! Večje zasluge ima avtor prispevka v Koledarju, ki pa ni podpisan.

      Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: