Skip to content

1976 Ljubljana – Knjižno kazalo

2. 05. 2020

Sama sem se že zgodaj naučila brati in od takrat je knjiga moja spremljevalka. Da veš, kje si končal, uporabiš knjižno kazalo. Lahko tudi razglednico, račun iz trgovine ali pa en kos časopisa. Samo ne mi delat ušes v knjigi! To me pa razbesni do amena. Kazalo na sliki je bilo za lon ob nakupu šolskih knjig.

Če rad bereš, ti ni nikoli dolgčas. Tisti, ki tega ne počnejo ali ne marajo, so si sami krivi. Zdaj pa nekaj napotkov za branje v samoizolaciji. Dvajsetica ni dobra številka. Ne nazadnje sem se pri dvajsetih poročila. Še danes zamerim mojemu angelu varuhu, ki se je takrat potepal kdo ve kje ali pa je spal. To, da me ni opozoril, ni bilo lepo od njega.

Ko je Bog pred mnogimi, mnogimi leti uničil svet z vesoljnim potopom, je kmalu ugotovil, da ni nič pomagalo. Ko se je življenje po poplavi stabiliziralo, je nastala prav taka štala, kot je bila prej. Če ne še večja. Zato je ubral drugo taktiko in moram priznati, da mu kar dobro uspeva. Na vsakih sto let pošlje epidemijo, ki dodobra zdesetka populacijo, upajoč, da se bodo ljudje kaj naučili. Pa se ne. Je falil že na začetku, ko je dal človeku pamet. Pa je bil precej varčen. Ko je delil neumnost, se je pa marsikdo večkrat postavil v vrsto. Če je zastonj, je treba vzet, pa če rabmo al pa ne.

Leta 1720 se je pojavila kuga, imenovana tudi črna smrt, ki je začela »potovati« že leta 1348. To obdobje neverjetno sovpada z lovom na čarovnice. Nekdo mora biti kriv. Tega leta se je pojavila v francoskem Marseillu in v dveh letih je v tem mestu umrlo 50.000 ljudi, še toliko pa v severnih delih države. Bolezen je prispela na otok Levant s trgovsko ladjo Grand-Saint-Antoine. Najprej se je okužil turški potnik in kmalu umrl, potem se je okužila ladijska posadka in celo ladijski zdravnik. Nekaj dni za tem je bolezen izbruhnila z vso močjo. Bolnišnice so bile prenapolnjene, grobarji so pregorevali. Kakšna podobnost z današnjim časom?

Bralni predlog:

  • Albert Camues: Kuga – je roman iz leta 1947. Dogajanje je postavljeno v alžirsko mesto Oran, kjer se zdravniško osebje spopada z izbruhom kuge.
  • Giovanni Boccaccio: Dekameron – je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze. Avtor je snov zanj jemal iz del rimskega pisca Apuleja. Delo je nastajalo med letoma 1348 in 1353, prvič pa je bilo natisnjeno skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, kar nakazuje tudi naslov – Dekameron (iz gr. deka hemarai, kar bi lahko prevedli kot desetdnevnica). Novele združuje enoten okvir – zbirka se začne z mojstrskim realističnim opisom strašne kuge, ki je leta 1348 prizadela Firence in Italijo. Deset mladih ljudi – 7 deklet in trije fantje – se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželsko vilo, čas pa si, po predlogu ene izmed deklet, krajšajo s pripovedovanjem zgodb. V slovenski uprizoritvi dela je kot mojster Boccaccio blestel Stane Sever (https://www.youtube.com/watch?v=-9fxhNxqWBI). Upam da gledate/ste gledali ponovitve na TVS v času korone.
    Vplivala je tudi na nastanek mrtvaškega plesa v hrastoveljski cerkvi.

Evropa si še ni opomogla po izgubah, ko je sto let kasneje že prišla nova nadloga – kolera. Izbruhnila je leta 1816 v Bengaliji in se do leta 1820 razširila po vsej Indiji, od tu pa na Kitajsko, Japonsko, Srednji vzhod in Južno Rusijo. Druga pandemija je trajala od 1827 1835 v ZDA in Evropi. Ni bila zadnja, ampak pustimo stat. Beseda kolera izhaja iz grške besede kholera, kar pomeni žolč, smrdi pa k kolera. Njen rojstni kraj je verjetno indijska podcelina. Od pradavnih časov je prisotna v delti Gangesa. Vemo pa vsi, da se v tej reki kopajo, kakajo in vodo tudi pijejo.

Bralni predlog:

  • Gabriel García Márquez je leta 1985 izdal roman Ljubezen v času kolere. Roman govori o treh literarnih likih na začetku 20. stoletja, ko v obmorskem mestu, v okolici Río Negro, pustoši kolera. Roman je bil leta 2007 na 4. mednarodnem kongresu španščine, ki se je odvijal v Kolumbiji, razglašen za najboljši roman v španskem jeziku od leta 1980.

Španska gripa je ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva. V času od 1918 do 1920 naj bi po vsem svetu zbolelo 500 milijonov ljudi. Po zadnjih ocenah naj bi jih umrlo med 50 in 100 milijonov – tri do pet odstotkov tedanje populacije. Bolezen se je v treh valovih razširila skoraj po vsem svetu v manj kot enem letu. Na severni polobli so jo zaznali spomladi in poleti 1918, drugi val je zajel ves svet jeseni istega leta. Zadnji val je sledil leto za tem. Ponekod se je obdržala oziroma se vrnila (kar predvidevajo tudi za corono) do leta 1920 kot možni četrti val. Kljub temu da je bila ena najsmrtonosnejših pandemij, se točnega števila umrlih ne da natančno ugotoviti. Za države Afrike in Južne Amerike namreč ni nikakršnih podatkov. Za druge dele sveta obstajajo zgolj ocene. Izjema so deli zahodne Evrope, Severne Amerike in Avstralije. Pa še ti podatki niso zanesljivi, ker gripa ni spadala med nalezljive bolezni, ki jih je bilo treba prijaviti.

Bralni predlog:

  • Sjon: Fant, ki ga ni bilo – je zgodba o fantu, ki se znajde na robu sveta. Je namreč homoseksualec, kar presega vsako še sprejemljivo vedenje. Zgodba se dogaja v Reykjaviku leta 1918, nemočnem v boju proti španski gripi, ki se je razširila vse do obal Islandije.

Minilo je naslednjih sto let in pojavila se je corona. S tem vas pa ne bom mučila. Vas mučijo dovolj mediji in corona sama. Za bralni predlog pa počakajte da ta kazen mine in bom v penziji. Bom jaz napisala knjigo.

Ostanite zdravi.

Na kazalu so na eni strani naslikana hribovja Slovenije in Zoisova zvončnica, na nasproti pa gore in emblem Planinske zveze Slovenije.

Viri:

Kraj: Ljubljana, Založba Mladinska knjiga
Datum: 1976
Avtor fotografije: Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Fotografirano: 18. 3. 2019
Oblika: fotografija

6 komentarjev leave one →
  1. Ivan Z. permalink
    2. 05. 2020 07:37

    Preden pa bo izšla tvoja zelo težko pričakovana knjiga, si lahko krajšamo čas z romanom ruske pisateljice Jane Vagner z naslovom Pandemija.

    Liked by 1 person

  2. 2. 05. 2020 08:05

    Hojla! Živeli bralci, v pandemiji ali brez nje! Dolgoletni bralni krožek Fran Milčinski pri upokojencih se nam zdajle malce sesuva – kaj če bi naredili kar virtualnega?… Pravzaprav ste že začeli – ob tolikih dobrih predlogih ne bo mogoče sedeti križem rok, ko pa se knjižnice končno odpirajo. Ivanka, ti pa le pridno piši, čakamo. Veliko ustvarjalne energije želim!

    Liked by 5 people

  3. Anonimnež permalink
    2. 05. 2020 09:48

    Že leta 1981 je izšla knjiga The Eyes of Darkness pisatelja Deana Koontza , v kateri piše o smrtonosnem virusu , ki prihaja iz Vuhana . Ta je bil skorajda jasnovidec .

    Liked by 2 people

  4. Ivanka Gantar permalink
    2. 05. 2020 10:56

    Ja, poznam knjigo Deana Koontza. Ljubitelji teorije zarot pa pravijo, da so Kitajci v tej knjigi dobili navdih za “pripravo” korone v laboratorijih v Vuhanu. Enim vse prav pride.

    Liked by 3 people

  5. bojans permalink*
    2. 05. 2020 19:50

    Irwin Shaw je napisal novelo “Mannichonova raztopina”, v kateri so iznašli snov, ki ubija samo rumeno raso. Izšlo v zbirki znanstvene fantastike “Peti planet / Romanje na zemljo”, Tehniška založba Slovenije, 1972. Zgolj še en plat zgodbe …

    Liked by 3 people

  6. Ivanka Gantar permalink
    3. 05. 2020 18:45

    Bojan, sem brala. Zaradi konca sem še dan danes jezna, kadar se spomnim.

    Liked by 1 person

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: