Skip to content

1894 Rakek – Janko Vivoda, krojaški mojster

13. 12. 2020

Rodbina Vivoda po pripovedovanjih izhaja iz Češke, od koder so se priselili v naše kraje. Delali so v steklarni na Glažuti v Javorniku.

Jezersko glažuto je ustanovil Sigismund pl. Pagliaruzzi, takratni lastnik Cekinovega gradu v Ljubljani. Stala je na kraju, nekoč imenovanem Kobilji dol. Obratovati je pričela leta 1816. Pagliaruzzijeva steklarna je izdelovala vzboklo steklo in steklene plošče (šipe). V steklarni zaposleni steklarji so bili v začetku s Češke in Štajerske. Zaradi izčrpanih zalog lesa je leta 1845 Jezerska glažuta, včasih imenovana tudi cerkniška steklarna, prenehati obratovati.

Oče Janez Vivoda (6. 5. 1861-24. 12. 1923) in mama Elizabeta Vivoda roj. Bajt (14. 11. 1862-6. 1. 1905) sta imela sina Janka, in hčerki Marijo (Micko) in Antonijo (Tončko). Sin Janko je bil krojač.

Marija (roj. Vivoda) je bila poročena s Francem Milavcem železničarjem. V začetku druge svetovne vojne so stanovali v čuvajnici 32 v Brezini pri Brežicah. Imela sta štiri sinove, od tega so trije dali svoja mlada življenja že leta 1941 kot mladi partizani Brežiške čete. To so bili Ivan, Marjan in Albin.

Po ženini smrti se je oče Janez ponovno poročil z Marijo Vivoda roj. Urbič (18. 11. 1864-11. 11. 1935). Imela sta hčerko Pavlo. Pavlin sin je naš priznani pevec Andrej Šifrer. Oče Janez je bil postiljon na relaciji Rakek Stari trg.

Kot zanimivost: Janko je imel bratranca Franca, sina očetovega brata Jerneja, ki je živel v Cerknici in je bil čevljar, kar je tudi lepo vidno na napisu na stavbi.

Janko Vivoda se je rodil 3. 2. 1894, umrl 18. 10. 1966, poročil se je z Danico, roj. Trobec 18. 4.1906, umrla 6. 9. 1981. (Daničine sestre: Štefka, Alma, Sabina, Ivanka.)Imela sta hčerke: Lidija (1929-2012); Marinka (1932-1990), poročena Bombač, (mož Martin 1927-2010); Breda in Mihaela.Janko Vivoda se je izučil za krojača. Tako ga najdemo leta 1915 v priročni vojaški krojaški in čevljarski delavnici.

Janko Vivoda je bil napreden in vsestransko aktiven. Tako je bil član Sokolov. Aktiven je bil tudi v Gasilskem društvu Rakek:

4. 3. 1928 je bil izvoljen v društveni odbor kot načelnik društva, 12. 9.1928 pa je bil imenovan v stavbni odbor (gradbeni odbor). Otvoritev Gasilskega doma je bila 6. 6. 1930.

Leta 1933 je bil izvoljen za občinskega odbornika Občine Rakek z županom Franjem Tavčarjem.

Prav tako ga najdemo v Šolskem odboru za obnovo požgane šole na Rakeku. 3. 6. 1952 je bil imenovan za člana odbora ter bil med najbolj zavzetimi člani odbora. Šola je bila odprta 29. 11. 1953.

Bil je družaben, rad je hodil na izlete in v hribe.
Pri Lekinu na Ravbarkomandi leta 1952.

>Na vrhu Snežnika 26. 7. 1953.

Krojaški mojster

Bil je priznan krojaški mojster. Bil je izredno strog tako doma kot do svojih zaposlenih. Pri njem se je zvrstila vrsta vajencev. Med njimi tudi moj oče v letih 1921 do 1924. Prav tako je izvajal krojaške tečaje.

Na fotografiji sta prepoznana le Janko Vivoda, sedi na sredini in Mirko Juvančič, stoji na levi strani. Fotografija je nastala verjetno ob priliki izvedba krojaškega tečaja ali pa mojstrskih izpitov, kot piše na zadnji strani slike.
“ata Mirko mojstrski izpit pri g. Vivoda krojač”
Še ena zanimivost. V krojaški delavnici so izdelovali tudi gumbe. Gumbe je na posebni napravi izdelovala gospa Danica. Zame je bilo gledanje nastajanje gumbov nadvse zanimivo. Vedno sem bil pripravljen, da odnesem blago za izdelavo gumbov. Tudi gospa Danica je vedela za to mojo zvedavost, zato sem bil vedno hitro postrežen, seveda ob gledanju nastajanja gumbov.

Sestavljeni so bili iz spodnjega kovinskega dela z zanko za všitje in zgornjega kovinskega izbočenega dela. V posebno ročno napravo, stiskalnico se je vstavil okroglo izrezan košček blaga, na njega zgornji kovinski del, v katerega se je zavihalo blago in še spodnji kovinski del gumba. S stiskalnico se je vse skupaj spojilo in dobilo lepo oblikovan gumb, oblečen v ustrezno blago. Gumbi so bili v dveh velikostih.

Slovarček:

  • postiljón: nekdaj voznik poštne kočije, ki je z rogom naznanil svoj prihod

Viri:

  • Prirodoslovni muzej Slovenije
  • Združenje borcev za vrednote NOB Brežice
  • Arhiv Janko Vivoda
  • Jelena Drobnič, Matjaž Bombač
  • Franc Perko: Vasi v objemu železnice.


Kraj: Rakek
Datum: 1894-1966
Avtor: neznan
Zbirka: 6 x Janko Vivoda, Jernej Malovrh
Skenirano: 5 x 8. 9. 2020, 15. 2. 2020 in 10. 4. 2020
Oblika: 7 fotografij

4 komentarji leave one →
  1. bredatursic permalink
    13. 12. 2020 09:20

    Zelo nazorno je opisana izdelava gumbov. Zato sem se spomnila, da sem na tako “mašino” tudi jaz delala gumbe. Bilo je leta 1976, ko je bilo v Martinjaku še Tapetništvo. Tam sem bila na praksi, izdelovala pa sem gumbe za na kavče in fotelje. Tudi meni je bilo to delo zelo zanimivo.

    Liked by 1 person

  2. 14. 12. 2020 09:10

    Jaz sem se pa vedno spraševala, kako nastanejo tisti “obelečni” gumbi. Vedno sem lahko videla le šivilje, ki so ročno všile leseno osnovo v košček blaga, ampak tisto s spodnje strani ni nikoli bilo tako lično.
    In kaj vse smo izvedeli o glažuti! Ljudsko izročilo pove le, da so nekoč davno v Javornikih delali steklo in nič več…

    Liked by 1 person

  3. 14. 12. 2020 09:11

    Ah, se mi je zatipkalo: “oblečeni” gumbi sem hotel napisati. Oprostite.

    Všeč mi je

  4. Anonimnež permalink
    27. 12. 2020 18:43

    Nekaj je že bilo objavljeno in zapisano 1. 12. 2017: 1915 – Krojaški mojster Janko Vivoda z Rakeka v prvi svetovni vojni. Sicer pa zanimiv zapis, ko marsikaj izvemo o ljudeh, ki smo jih, ko smo bili mladi srečevali

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: