1924 Rakek – Krojaški mojster Miroslav (Mirko) Juvančič

Učno spričevalo, ki ga je prejel ob zaključku izobraževanja za pomožnega krojaškega delavca. Spričevalo, izdano 15. 10. 1924, sta podpisala krojaški mojster Ivan Vivoda in zadružni načelnik. Učno spričevalo je izredno zanimiv dokument velikosti 41 x 56 cm. V spodnjem delu so neke vrste grbi takratnih obrti. Levo stoji, lahko ugibamo, Minerva, po rimski mitologiji zavetnica obrtnikov. V desni roki drži ščit (grb) s čebelo, v levi pa lovorjev venček. ŽIG Zadruga (nečitljivo) in drugih dopuščenih obrti v Cerknici.

Sledila je preizkušnja pred Obrtno – zadružno preizkuševalno komisijo za pomočnike dne 2. 2. 1925 v Cerknici. Obrazec je izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, dimenzija 34 x 20,5 cm.

Že 16. 2. 1925 opravi tečaj modnega krojenja (moško krojenje in uniforma) v Ljubljani – Ljubljanski učni zavod krojenja za splošno krojaštvo pod vodstvom Feliksa Potočnika. (Potočnik je vodil tudi diplomski in akademični zavod za pouk v prikrojevanju, saj je imel opravljene tečaje v Parizu in Londonu).

Na diplomi med drugim piše, da je položil izpit s polnim uspehom in odliko, ter mu vodstvo šole izreka še posebno pohvalo in priznanje in ga toplo priporoča. Dimenzija 32,5 x 49 cm.

Izpričevalo s katerim se potrjuje, da je krojaški mojster Mirko Juvančič redno obiskoval tečaj za moško krojenje v Starem trgu in Cerknici, ki ga je priredil Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo (TOI) v Ljubljani v času 1. 7. 1935 do 27. 7. 1935 pod vodstvom Josipa Sežona krojaškega mojstra iz Cerknice.

»Predavalni predmeti so bili: krojno risanje za moško krojaštvo.
Praktično vežbanje je obsegalo: krojenje raznih vrst moške obleke.«

Dimenzija izpričevala 38,5 x 24,5 cm. Zanimivost vseh dokumentov je njihova velikost in likovna podlaga nekaterih.

Kot pomočnik je opravljal delo še pri Viktorju Perparju v letih 1925–1926 na Rakeku in Ivanu Vivodu od 1927–1928.

Krojaški mojster Miroslav Juvančič si je Obrtni list pridobil 24. 1. 1928, ki ga je potrdilo Sresko poglavarstvo v Logatcu. Krojaštvo je opravljal na domu na Rakeku.

Po koncu vojne oziroma vrnitvi iz Hercegovske brigade 2. 10. 1945 se je vključil v krajevno krojaško delavnico na Rakeku. Le ta je bila na začetku združena s čevljarsko delavnico v stavbi bivšega sodišča. Kasneje so se krojači preselili v župnišče.

Po razpadu krajevne krojaške delavnice, zaradi pomanjkanja dela in ostalih materialnih pogojev (slaba elektrika itd.), je septembra 1950 zaprosil OLO Poverjeništvo za obrt Postojna za ponovno podelitev obrtnega dovoljenja na podlagi starega obrtnega lista. Tako je vse od leta1950 do konca 1969, ko se je upokojil opravljal krojaško obrt na domu.

V tem času so med drugimi pri njem opravljali vajeniški staž ali delali kot pomočniki Jože Braniselj (Rakek), Anton Jernejčič (Unec), Jože Anzeljc (Glina), Milan Urh – Karmelo (Cerknica), Vencelj ? (Ribnica), Girardeli Pietro (Italija vojaški krojač – vajenec med vojno), Vera Štefančič (Ivanje selo) in nečakinja Marinka Juvančič por. Gašparović ter hčerka Magda Juvančič por. Banfi.

Vse dokumente, razna pisma in zapiske je skrbno hranila mama Angelca, “mamca” kot smo jo vsi klicali. Dokumentacijo počasi spravljam v red po področjih, od leta 1900 dokumenti očeta in mame, medvojni čas, čebelarstvo, šport takoj po vojni in ostalo. Tako spoznavam ob tem dve stvari: kakšno je bilo takrat življenje in povezanost ljudi v tem času, in drugič zamujene prilike, da bi še več izvedel od “ata in mamce” ter ne nazadnje tudi brata o športu takoj po vojni. Tako pa ostajajo le dokumenti, nekateri stari predmeti, posamezna pričevanja in lastni spomini. Žal mnogokrat to ni dovolj.