1885 Ljubljana – Dolgostna mera

Zanimiva knjižica nosi naslov:

Hitri računar z oziram na sedanji denar po avstrijski veljavi in na novo mero in vago.

8. popravljeni natis

Ljubljana 1885

Tokrat se bomo lotili tistega dela knjižice, ki govori o dolgostnih merah in je namenjen spreminjanju starih dunajskih mer v metrske mere in obratno.

Najprej nekaj o metru. Meter je osnovna enota merskega sistema, ki temelji na desetiškem številskem sistemu, in je konec 18. stoletja začel nadomeščati številne, med seboj različne tradicionalne enote dolžine. Prvič je bil uradno uveljavljen v Franciji med francosko revolucijo (1795), kot poskus revolucionarjev v celoti preiti na univerzalni desetiški sistem pri merjenju. Razlog je bil preprost, vedno večji obseg mednarodne trgovine je zahteval univerzalne mere, ki bi poenostavile komunikacijo. Zamisel definicije metra sega v leto 1668 (John Wilkins).

V preteklosti je bil meter definiran kot desetmilijoninka razdalje med ekvatorjem in severnim tečajem po poldnevniku, ki poteka skozi Pariz. Praktična realizacija je bila dolgo časa v obliki fizičnega predmeta – prametra, palice iz platine in nato iz zlitine platine ter iridija, s katero so primerjali merilne priprave. Vendar pa je tako velik fizičen predmet nestabilen in podvržen poškodbam ter drugim tveganjem, zato je bila leta 1960 sprejeta nova definicija, osnovana na valovni dolžini sevanja atoma kriptonovega izotopa v vakumu, to pa je leta 1983 nadomestila sedanja, ki omogoča večjo točnost, in predstavlja dolžina poti, ki jo prepotuje svetloba v vakuumu v 1/299 792 458 sekunde. Osnovo je dala ugotovitev, da znaša hitrost svetlobe v vakuumu natanko 299.792.458 metrov na sekundo.

Stare dunajske mere so veljale do leta 1872, ko je Avstro-Ogrska prešla na metrični sistem.

Uveljavitev pa ni bila enostavna, saj se navade, ki so dolgo veljale, le težko odpravijo. Pravijo, da je navada železna srajca. Tesači so še po drugi svetovni vojni za trame uporabljali mere v colah (palcih).

Pa si še enkrat poglejmo, kakšno dolžino v novih metrskih enotah so predstavljale stare dunajske mere:

• 1 črta = 2,195 mm
• 1 palec (cola) = 12 črt = 2,63401 cm
• 1 čevelj = 12 palcev = 0,316081 m
• 1 seženj = 6 čevljev = 1,896484 m

Čeprav so imele tudi druge stare mere enaka izhodišča, pa te niso bile vedno enakih dolžin. Pri starih ruskih merah je bila linija (črta) nekaj daljša kot črta pri nas, imela je  0,2539998 cm.

Tu knjižica prikazuje, kako se stare mere spreminjajo v nove, te pa se zaokrožujejo, saj za namene takratne uporabe ni bila potrebna popolna natančnost.

V knjižici na strani 300 pa je prikazana pretvorba novih metrskih mer v stare dunajske mere (palce, čevlje, sežnje).

Kraj: Ljubljana
Datum: 1885
Avtor: —
Zbirka: Danica Červek
Skenirano: 15. 6. 2021
Oblika: knjižica